Tiskane izdaje
Raziskavo je s sodelavci v posameznih državah opravila neodvisna raziskovalna organizacija NORC pri Univerzi Chicago. Iz Slovenije je sodeloval Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede. V nekaterih državah so v okviru te raziskave prebivalce o njihovi (ne)vernosti prvič anketirali leta 1991, nato v večjem številu držav leta 1998 in nazadnje 2008, v omenjeni študiji pa so analizirali tistih trideset držav, ki so bile v raziskavo vključene najmanj dvakrat. Poleg standardnih vprašanj o (ne)vernosti (ateist, agnostik, močan ali šibek vernik ...) je raziskovalce zanimalo tudi, kako se pri posamezniku (ne) vernost spreminja skozi čas oziroma s starostjo, spraševali pa so tudi o veri v osebnega boga, to je v boga, ki se ukvarja z vsakim človekom posebej.
Katoličani močneje
Religijska tekma krepi vero
Ateistov je tako logično najmanj na Filipinih, en odstotek, ter v nekdanjih socialističnih državah in na severozahodu Evrope. Največ, 52 odstotkov, jih je v nekdanji Vzhodni Nemčiji, sledijo Češka (39 odstotkov), Francija (23 odstotkov), Slovenija pa je s 13 odstotki ateistov na 12. mestu. Med nekdanjimi socialističnimi državami izstopa Poljska, kjer so trije odstotki prebivalcev ateisti, močnih vernikov pa je 62 odstotkov. Če manjši odstotek močnih vernikov in vernih sploh v državah nekdanjega vzhodnega bloka nekateri pripisujejo sekularističnemu vplivu socializma, ni jasnega odgovora, zakaj ni bilo tega vpliva na Poljskem in tudi na Hrvaškem, ki v to analizo ni vključena, ker je v raziskavi sodelovala prvič, a so zanjo podatki vseeno dostopni. Hrvati so med najbolj vernimi v Evropi, močno vernih jih je 59 odstotkov, več kot na primer med Italijani in Španci, ki veljata za precej katoliška naroda. Velika izjema pa so tudi Združene države Amerike, ki niso niti država v razvoju niti katoliška, pa vendar je tam le tri odstotke ateistov in 61 odstotkov močnih vernikov. Raziskovalci ugotavljajo, da je tako zaradi močne religijske tekme med dvema glavnima religijama in verskimi skupnostmi znotraj krščanstva. Poleg tekme med religijami vero spodbujajo tudi religijski konflikti, s čimer pojasnjujejo močno vero v Izraelu, kjer je oster konflikt med judaizmom in islamom. Močno vernost na Cipru pripisujejo etnični in verski razdeljenosti na grško/pravoslavno in turško/muslimansko entiteto, v Severni Irski pa delitvi na protestante in katoličane.
Za popolnejšo sliko vernosti po svetu ne kaže prezreti Turčije, ki ni vključena v analizo, anketa pa je pokazala, da so Turki najbolj veren narod v Evropi.
Zanimivi so tudi podatki, koliko ljudi veruje v boga kot osebno nadnaravno bitje. Tudi v osebnega boga najmanj verujejo vzhodni Nemci, Čehi, Francozi, Švedi in najbolj Filipinci, Čilenci, Američani. V osebnega boga veruje 26 odstotkov Slovencev, še enkrat toliko, kot je ateistov, in so na lestvici med tretjino držav, kjer je najmanj vernikov v osebnega boga.
Spreminjanje vernosti skozi čas
In koliko ljudi v posameznih državah se je opredelilo za dosledne ateiste, takšne, ki ne verujejo v boga, nikoli niso verjeli vanj in dosledno ne verjamejo v osebnega boga? Največ nekdanjih V zhodnih Nemcev, 46 odstotkov, zatem Čehov 26 odstotkov, Francozov 19 odstotkov, Švedov 18 odstotkov ... V Sloveniji je doslednih ateistov slabih 11 odstotkov, kar nas uvršča na deseto mesto. Na Filipinih, Poljskem, Čilu, Cipru in ZDA je ateistov zanemarljivo število.
Vera v boga s časom usiha v večini držav, vendar je to upadanje relativno zmerno. Največje opuščanje vere v boga je v razvitih zahodnih državah, kjer je zaznati upadanje pripadnosti organiziranim religijam. Odstotek tistih, ki so se izrekli za ateiste, se je od leta 1991 do leta 2008 v 15 od 18 držav v povprečju povečal za 1,7 odstotne točke. Od leta 1998 do leta 2008 se je število ateistov v 23 od 30 držav v povprečju povečalo za 2,3 odstotne točke. Od leta 1991 do 2008 pa je v Sloveniji, Izraelu in Rusiji zaznati stalni trend večje vernosti – manj ateistov, manj ljudi, ki niso nikoli verovali v boga, in več tistih, ki verujejo v osebnega boga. V desetih državah pa se kaže stalno pešanje vere (Avstralija, Avstrija, Vzhodna Nemčija, Britanija, Irska, Nizozemska, Nova Zelandija, Severna Irska, Norveška in Poljska). Če se bo ta zmerni splošni trend oddaljevanja od boga kontinuirano nadaljeval, se bo morda ateizem, ki je očiten predvsem v severozahodni Evropi in nekaterih nekdanjih socialističnih državah, razširil. Avtorji raziskave pa tudi pravijo, da je prav tako mogoče, da se bodo proreligiozne izjeme, kot so Slovenija, Rusija in Izrael, lahko razširile kot odgovor na eksistencialno negotovost, lahko bo prišlo do močnejše religiozne identifikacije skupin ali kakšnih drugih na religiji utemeljenih družbenih spodbud.
S starostjo vera narašča
Raziskava je pokazala, da gotova vera v boga narašča s človekovo starostjo oziroma z bližanjem smrti. Od starosti 27 let in manj do 68 let in več se poveča za 20 odstotnih točk. Tudi vera v osebnega boga s starostjo narašča, vendar za spoznanje manj. Vera se najbolj povečuje med 58. in 67. letom starosti in v starosti nad 68 let. V boga nedvoumno veruje 43 odstotkov vprašanih, ki so starejši od 68 let. Med mlajšimi od 27 let jih z vso gotovostjo veruje 23 odstotkov. Med državami so seveda razlike. Če pogledamo le na Zahod, je v ZDA 54 odstotkov mlajših od 27 let prepričanih, da b og obstaja, medtem ko je med mladimi v Franciji in Avstriji takih le 8 odstotkov. V Sloveniji v obstoj b oga verjame 18 odstotkov mladih.
Večje zaupanje v c erkev
