Tiskane izdaje
Na pravni fakulteti se je danes popoldne predstavil edini kandidat za novega rektorja ljubljanske univerze - prof. dr. Igor Papič, dekan fakultete za elektrotehniko. Če bo na volitvah 16. maja dobil dovolj podpore, bo z novim študijskim letom vodenje univerze prevzel od dr. Ivana Svetlika, nekdanjega ministra za delo in profesorja na fakulteti za družbene vede. Kaj obljublja?
Glavni izziv bo dvigniti kakovost, čeprav se zaveda, da je že ohranjenje obstoječe ravni te ustanove trd oreh. Skrite potenciale univerze vidi v srednji in mlajši generaciji, ki bi ji morali prepustiti določene odgovorne funkcije na fakultetah in samostojne projekte.
Prepričan je, da je ljubljanska univerza odlična - po njegovih besedah spada med tri odstotke najboljših na svetu - a njegova naloga bo njeno izboljšanje.
Pri tem je največja ovira financiranje, ki se v zadnjem času sicer zaradi več denarja, določenega v noveli zakona o visokem šolstvu, počasi stabilizira. Ves dodatni denar, ki ga bo univerza prejela, bo letos namenjen rednim napredovanjem zaposlenih, a Papič se zaveda, da ga bo treba vlagati tudi v raziskovalno opremo in dvig kakovosti pedagoškega dela.
Za kandidaturo se je odločil zaradi boljših gospodarskih kazalcev, ki dajejo upanje, da bo univerza po teh turobnih letih, navkljub temu ustvarjalnih letih, lažje zadihala; nehala razmišljati o preživetju, ampak o razvoju.
»V akademski skupnosti smo pomembni ljudje. Velikokrat se ujamemo v past številk: štejemo citate, članke, projekte, evre. Moja glavna želja je, da zagotovim pogoje, da bomo lahko v miru delali,«je poudaril. Pri tem ima podporo aktualnega rektorja dr. Ivana Svetlika, ki se je prav tako udeležil javne predstavitve.
Volitve bodo čez en mesec, če bo Papič dobil dovolj podpore, bo z novim študijskim letom postal 44. rektor univerze, ki bo prihodnje leto praznovala stoletnico.
Prvo vodilo − kakovost
Univerza mora tudi na področju razvoja postaviti kakovost pred količino, meni. Druge smernice njegovega programa so:
- odličnost,
- motivacija,
- dostopnost,
- odgovornost,
- sodelovanje,
- transparentnost,
- avtonomija,
- tradicija in
- razvoj.
Zapisal je, da bo vzpostavil učinkovito komunikacijo s sindikati in študentskim svetov, zagotovil stimulativne pogoje za mlajše sodelavce. Prevetril bi tudi delovna mesta na univerzi, in sicer z uvajanjem opcijskih kombiniranih delovnih mest visokošolskega učitelja in raziskovalca, vendar samo tam, kjer je to smiselno. Torej predvsem pri novih razpisih; nikakor pa ne pride v poštev preoblikovanje že obstoječih delovnih mest.
Program se osredotoča tudi na zmanjševanje statusnih razlik med omenjenimi delovnimi mesti. Papič se zavzema za to, da bi morali biti starejši raziskovalci, tako kot ostali, zaposleni za nedoločen čas.
»Izenačiti bi morali število plačnih razredov in možnost dopolnilnega dela pri istem delodajalcu. Želim izpostaviti, da nikakor ni mišljeno, da bi zlivali delovna mesta in da bi si visokošolski učitelji morali del plače zagotavljati iz raziskovalne dejavnosti. Tak način razmišljanja je zgrešen,« je oster Papič.
Podpora sobotnemu letu
Sobotnega leta, pravice visokošolskih učiteljev, da se v šestih letih enkrat za eno leto poglobljeno izpopolnjujejo na področju raziskovalne dejavnosti, večina zaradi pomanjkanja sredstev ne izkoristi. Papič se zato zavzema za oblikovanje skladov za sobotno leto, do katerega bi imeli dostop vsi zaposleni, ne glede na fakulteto. Podobno ima v načrtih za podporo zaposlenim na gostovanjih v tujini.
Univerza se mora kot feniks dvigniti iz pepela preteklih afer
Za rektorja se je odločil kandidirati, ker je prepričan, da je manevrskega prostora za boljše delo še dovolj, čas izhoda iz gospodarske krize pa priložnost. Po njegovih besedah je najprej treba natančno določiti, kaj univerza želi doseči v prihodnjih letih, tako doma kot v tujini, rektorjeva odgovornost pa je, da zagotovi pogoje za njihovo uspešno izvedbo.
Posebej poudarja tudi transparentno vodenje univerze na vseh področjih: »Univerza v Ljubljani se mora kot feniks dvigniti iz pepela preteklih afer.« Teh je v Svetlikovem mandatu bilo kar nekaj, a najbolj je odmevala afera izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost na devetih fakultetah, ki smo jo razkrili v Delu.
Papič pa se zavzema za to, da na univerzi ne bi bilo privilegiranih skupin, ampak odgovorni posamezniki, ki delujejo v interesu članic in univerze.
Hkrati želi odpraviti številne administrativne ovire: »Ohranimo zdravo pamet in se ne pustimo nadvladati birokratski logiki. Prevetriti moramo številne zbirokratizirane postopke upravljanja.« Zaposlene bi morali čim manj obremenjevati z nepotrebnimi, odvečnimi administrativnimi nalogami, zatrjuje, in jim pustiti pedagoški in znanstvenoraziskovalni mir.
Na obzorju boljši časi za univerzo
Papič je še prepričan, da se s sprejetjem novele zakona o visokem šolstvu obetajo boljši časi za proračun univerze, saj nova zakonodaja zagotavlja bolj stabilno financiranje. Vendar bo že kmalu treba pomagati pri pripravi novega zakona, v pripravi pa je tudi nov zakon o raziskovalni dejavnosti.
Kaj pa kandidat za rektorja obljublja študentom? Med drugim ponuja podporo pri povezovanju z bodočimi delodajalci na zaposlitvenih sejmih in delovanju kariernih centrov, spremljanje zaposljivosti diplomantov, podporo doktorskim študentom pri zagotavljanju sistemskega financiranja, ustrezne materialne pogoje za športne dejavnosti, urejanje prostorov za umetniške akademije.
