Ali vam všečki na družabnih omrežjih pomenijo več kot otrokova zasebnost?

Socialna omrežja so postala del vsakdana večine ljudi. Pri tem posamezniki tam objavljajo svoje fotografije, objave v katerih opisujejo svoje življenje ali izpostavljajo življenjske situacije, mnogi pa objavljajo tudi fotografije svojih ali tujih otrok. Namen objav je pri vsakem posamezniku drugačen, vendar je velikokrat namen za objavljanje pridobivanje všečkov prijateljev ali javnosti na socialnih omrežjih. Preden posameznik objavi fotografijo nekoga drugega, mora pomisliti na pravico do zasebnosti te osebe, ki je na fotografiji, vsekakor pa bi morala še večja previdnost in zadržanost biti v situaciji, ko je na sliki otrok, ki sam ne more ukrepati, da se fotografija odstrani.

Po 56. členu Ustave RS otroci uživajo posebno varstvo in skrb, pri čemer človekove pravice in temeljne svoboščine uživajo v skladu s svojo starostjo in zrelostjo. Pri tem je treba poudariti, da je pravica do zasebnosti zagotovo ena od pravic otroka, ki je pomembna za njegov razvoj. Pravica do zasebnosti je urejena tudi na mednarodnopravni ravni, in sicer v 16. členu Konvencije o otrokovih pravicah, ki otrokom zagotavlja pravico do zakonitega varstva v primeru samovoljnega ali nezakonitega vmešavanja v njegovo zasebno življenje, družino, dom ali dopisovanje. Pravica do zasebnosti je tako na več mestih varovana v še drugih mednarodnih in nacionalnih predpisih, in sicer v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah ter Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Otrok je nesporno nosilec vseh človekovih pravic in svoboščin, zaradi česar mu pravo daje moč subjekta pravic. To pomeni, da ima otrok pravico tudi do zasebnosti v primeru objave njegovih fotografij na splet. Spoštovanje otrokove pravice do zasebnosti je najbolj zapleteno v razmerju med otrokom in njegovimi starši, saj imajo starši roditeljsko pravico, da tako varujejo koristi otroka, pri čemer je pravica do zasebnosti otroka lahko v konfliktu s pravico staršev. Starši v skladu z roditeljsko pravico presojajo, kaj je otroku v korist in kaj ne, pri čemer so omejeni le s tem, da otroka ne smejo ogrožati. Starši tako želijo pokazati svojega otroka svojim prijateljem ali javnosti, če ne nastavijo zasebnosti svojih socialnih omrežij, pri čemer verjetno sploh ne pomislijo, da morebiti kršijo pravico njihovega otroka do zasebnosti.

Otrok s svojo starostjo seveda pridobiva več pravic, prav tako se njegovo mnenje bolj upošteva z njegovim odraščanjem. Pojavi se težava, ko otrok, ki še ni duševno in telesno zrel, ne more oceniti, kdaj starši posegajo v njegovo zasebnost, prav tako pa ne more izraziti nestrinjanja z objavo njegove fotografije na spletu oziroma se s svojo privolitvijo objave fotografije ne zaveda posledic, ki s tem nastanejo. Zaradi tega je naloga staršev, da varujejo otrokovo zasebnost tudi na spletu, pa ne le zaradi vseh drugih možnih zlorab, ki bi jih povzročile tretje osebe, marveč že zaradi gole pravice otroka do zasebnosti.

V primeru nezakonitega posega v zasebnost otroka se lahko uveljavlja pravno varstvo, če je to opredeljeno v zakonu. Poznamo civilnopravno in kazenskopravno varstvo. V primeru nezakonitega posega v zasebnost gre na področju civilnega prava predvsem za povzročeno nematerialno škodo, za katero obligacijski zakonik predvideva več možnosti za povrnitev nematerialne škode. Na področju kazenskega prava je najbolj relevantna določba za predmetno področje kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja, za katero se pregon začne na predlog.

Izpostavljanje otroka na socialnih omrežjih in nasploh na spletu lahko pusti posledice za otroka, ki so lahko tako pozitivne kot tudi negativne. Zato je pomembno, da se kot odrasli ljudje tega zavedate in pred objavo fotografije otroka pomislite na njegovo zasebnost in prav tako, ali se bo otrok nekega dne strinjal z objavljeno fotografijo.

***

Urška Stopar je dipl. prav. (UN) in svetovalka pri Pravo za vse.

***

Po dosjeju pravnih nasvetov lahko brskate TUKAJ.