Bohinc: »V javnem sektorju bi moralo biti več tržne dejavnosti«

Ljubljana – Senat fakultete za družbene vede je na začetku tedna profesorja Rada Bohinca izvolil za kandidata za dekana. Imenovati ga bo moral še rektor, to pa je le formalnost. Mandat bo prevzel oktobra.

Kaj bo na FDV drugače čez leto?

Hočem postaviti čvrste finančne in kadrovske okvire, jih dogovoriti z univerzo in sprostiti ustvarjalnost za pripravo evropsko primerljivih in do študentov prijaznih programov.

Tudi na soočenju ste dejali, da je treba z dogovorom odpraviti finančno krivico. Kako? Univerza menda od leta 2009 deli sredstva po istem ključu.

V zadnjih petih letih so se prihodki FDV nesorazmerno zmanjšali glede na druge visokošolske institucije, s 14,7 milijona leta 2011 na 10,2 milijona letos. Odstotek zmanjšanja sredstev za FDV je tudi precej višji kot odstotek zmanjšanja celotnih sredstev za visoko šolstvo. Zakaj? To vprašanje bo treba analizirati, najti vzroke in rešitve.

Kako razumete razkritje Supervizorja, da so nekateri profesorji poleg redne plače prejemali po še več tisoč evrov honorarja?

Ovir za razkritje dela prihodkov profesorjev, ki se izplačujejo iz davkoplačevalskega denarja, ne bi smelo biti. Toda način, kako so bili ti podatki objavljeni, s seštevkom dvanajstletnih zaslužkov posameznikov, ki so različno pridobivali te prihodke, je v javnosti ustvarilo vtis o čezmernih zaslužkarjih. Mislim, da so takšne ad hoc informacije očitno motivirane, kar me skrbi. Iskanje odgovorov na te motive se žal giblje v okvirih antiintelektualizma in poskusa diskreditacije univerze, čemur se je treba upreti.

Kaj pa to razkritje o visokih honorarjih sporoča visokemu šolstvu?

S tem, da podatke javnega značaja razkriva protikorupcijska komisija, a priori vzbuja vtis, da gre za koruptivna dejanja. Kolikor vem, se korupcija še nikomur ni dokazala. Niti ministrici Setnikar Cankar, ki je odstopila pod pritiskom informacije o njenih zaslužkih.

Ti podatki so nas, sicer na preveč brutalen način, seznanili, da imajo fakultete zelo različne sisteme opravljanja tržne dejavnosti in izplačevanja honorarjev. Koristno bi bilo, da bi ta pravila poenotili. Bi pa moralo biti v javnem sektorju več tržne dejavnosti. Seveda ne na račun javne službe. Ta mora biti v celoti izpeljana tako, kot je načrtovana, ampak če obstajajo dodatne zmogljivosti – in te obstajajo –, bi se jih moralo uporabiti za pridobivanje prihodkov na trgu. To bi moral biti del reforme v javnem sektorju.

Se vam res zdi, da lahko kdo kakovostno poleg rednega dela opravi za še več tisoč evrov na mesec dodatnih zadolžitev?

Ne, tega ne verjamem. Določiti bi bilo treba tudi pravila nagrajevanja in standarde, koliko lahko kdo tega počne. So pa med ljudmi velike razlike, eni zmorejo komaj redna predavanja, drugi nekaj, kar si jaz niti ne predstavljam, da je to mogoče.

Je bil odziv univerze primeren?

Bil je pravilen. Univerza je pripomogla, da je bila javnost o teh stvareh bolje obveščena.

Se vam zdi pomembno, da bi se profesorji FDV pogosteje odzivali na družbene probleme?

Že v programu sem zapisal, da bi morala fakulteta močneje nastopati v javnem diskurzu in močneje vplesti svoje raziskovalne in znanstvene zmogljivosti v javno odločanje. Do zdaj nobeni vladi ni uspelo zajeti znanja iz velikanskega vodnjaka na univerzah in raziskovalnih institucijah, da bi tako sprejela najboljše upravljavske odločitve za družbo. Prizadevali si bomo, da to spremenimo.

Obljubili ste, da si boste prizadevali za ureditev nezakonitega verižnega zaposlovanja za določen čas. Kako?

Hočem prekiniti diskriminacijo med pedagogi in raziskovalci. Za oboje morajo veljati enaka pravila: da so zaposleni za nedoločen čas in da ima delodajalec, če ni več dela, možnost, da posamezniku iz poslovnih razlogov pogodbo prekine.

Boste prekinili delovno razmerje tistim, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev? To zahteva Zujf.

Sprašujete me, ali bom spoštoval zakon?

Tudi.

Seveda, še več, nadziral bom tudi njegovo spoštovanje. Ampak Zujf ne pravi tega tako preprosto.

V Zujfu piše, da se pogodba s tistimi, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, prekine, razen če drugače ni mogoče izvesti delovnega procesa.

Je pa treba javno objaviti prosto delovno mesto. Če se na razpis prijavi primeren kandidat, se ga zaposli, če ne, se s profesorjem, ki že izpolnjuje pogoje za upokojitev, sklene nova pogodba, ampak za eno ali dve leti. Takšen postopek je bil izveden v mojem primeru. Torej skladno z zakonom.

Res ni mladih, ki bi lahko nadomestili približno 80 tistih, ki na univerzi že izpolnjujete pogoje? Se pravila ne izigravajo?

Ne poznam primera izigravanja. Bomo pa na FDV v petletni kadrovski projekciji na vsaki katedri načrtovali upokojitve in kadrovski razvoj mlajših. Sem zagovornik načrtne kadrovske politike in kariernega načrtovanja.