Tiskane izdaje
Dragi bruci!
Najprej kruta resnica. Ne glede na to ali začenjate študij teoretične matematike, medicine ali pa študij, ki velja za zelo lahkega, diploma bo zahtevala ogromno truda. Zato upam, da ste vsi sprejeti na študij, ki vas zanima, v čemer ste dobri, kar vas žene. Zakaj? Ko boste po več neprespanih nočeh končno odpisali izpit, ki vam niti ne bo šel, a boste kljub temu do tega petka morali oddati še dve seminarski nalogi in se pripraviti na ustni izpit; če vas v tem trenutku snov ne bo niti zanimala, bo verjetno težko najti motivacijo. Res pa je tudi, da vsaka stvar postane zanimiva, ko o njej dovolj veš.
Osebno se ne strinjam z obvezno navzočnostjo na predavanjih, ki jo zahteva bolonjski študij, saj menim, da naj bi bila to odločitev vsakega posameznega študenta. Ne glede na slednje pa je naravnost ključno, da se udeležite vsaj nekaj predavanj in vaj pri vsakem predmetu, pa naj bodo še tako dolgočasna ali slaba.
Pomembno je namreč, da vam nekdo, ki snov obvlada, to predstavi skozi svoje oči, s svojimi besedami. Da začutite, kaj je pomembno in kaj ne, kaj šteje in kaj ne, za kaj sploh gre pri predmetu. Tega v knjigi ne boste našli.
Pogosto slišimo, da se je treba učiti sproti. Po mojem mnenju je to utopija. Po drugi strani pa je sprotno delo pogoj za uspešen študij. Vsak dan naj bi poleg predavanj nekaj ur posvetili stvarem, povezanim s študijem, pa naj bo to seminarska naloga, ljubiteljski projekt ali hobi. Študij zahteva celega človeka in ne sme postati nekaj za od osmih do dveh.
Povedano drugače, če študirate X, naj bi postali X in ne zgolj nekdo, ki ima diplomo iz X. Diploma sama po sebi ne pomeni nič, medtem ko bodo znanja in izkušnje, ki jih boste pridobili med študijem, ključni pri iskanju zaposlitve kasneje. Če enostavno ne veste, česa bi se lotili, poiščite na fakulteti profesorja, ki ima vedno odprta vrata v pisarno. Prepričan sem, da vam bo z veseljem pomagal.
Kljub nekaterim mračnim mislim zgoraj pa gotovo velja, da vstopate v enega najbolj zanimivih in razburljivih delov svojega življenja. Uspešen študij!
doc. dr. Lovro Šubelj, fakulteta za računalništvo in informatiko na Univerzi v Ljubljani
***
Vsako leto spoznam več generacij študentov na Nizozemskem in vsaj eno v Sloveniji ter opazujem razliko v nasvetih novim študentom. Nizozemske smo letos pozvali, naj se ne zapirajo v svoje študijske smeri in se ne bojijo vprašati, kadar česa ne razumejo. A morda so ti nasveti bolj primerni za študente v Sloveniji, kjer so meje med akademskimi disciplinami še vedno zaprte, odnos do študentov, in tudi med predavatelji, pa pogosto temelji na avtoriteti. Nizozemski študenti avtomatske avtoritete ne sprejemajo in imajo dovolj vzvodov, da jo spodkopljejo.
Študentski svet je izrazito neodvisen od drugih predstavnikov univerze in študentske evalvacije močno vplivajo na izvajanje študija in kariero predavateljev. Vendar vzvodov ne izkoriščajo, saj študenti zelo cenijo, da za zanimivim predavanjem stojita trud in znanje. Njihove zahteve tako niso povezane z ugodnostmi študentskega življenja, temveč z znanjem in razumevanjem, ki ju želijo pridobiti. So zelo kritični do predavateljev in pogosto jim moramo pojasniti, da vseh odgovorov ne poznamo. Vseeno utemeljeno kritičnost spodbujamo, saj se s tem le izboljšuje kakovost študija, prav tako pripravljenost na čas po njem.
Študentom v Sloveniji bi želel, da se zgledujejo po tem in postanejo sila, ki bo silila visoko šolstvo v kakovost. Namesto zahtev po dodatnih izpitnih rokih zahtevajte okolje, v katerem boste zahteven izpit opravili že v prvem roku. Pri študiju in sploh v življenju namesto udobja zahtevajte zanimive izzive.
Ne čakajte, da nekdo poskrbi za vas, ampak zahtevajte okolje, ki bo odkrivalo vaše sposobnosti in interes, in nato poskrbite sami zase. Tako pri študiju kot v življenju ne sprejmite mej, vsiljenih od drugod.
Naravoslovci pojdite na predavanja družboslovja in humanistike, in obratno. In če vas povleče drugam, si upajte spremeniti svojo pot. Tistim, ki odhajate v tujino, pa želim čim manj zanašanja na domače prestave o njej ter veliko odpiranja svetu.
dr. Aljaž Ule, fakulteta za ekonomske in poslovne vede na Univerzi v Amsterdamu ter fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije na Univerzi na Primorskem
