Čez noč iz učiteljice v poslovno žensko

Ljubljana − Njihove zgodbe so različne, a povezuje jih rdeča nit. Rade poučujejo, rade delajo z otroki in rade bi imele službo. Tu se začnejo razlike. Ene je ne morejo imeti, ker že imajo strokovni izpit, druge pa, ker so starejše od trideset let. Pri tretjih je težava oboje.

Mlade in malo manj mlade učiteljice, praviloma gre za ženske, se spopadajo s težavami, ki so jih doslej poznali predvsem zaposleni v kulturi ali medijih. S prekarstvom. Ko je začel veljati zloglasni Zujf, ki je omejil zaposlovanje v javni zavodih, in ko se je v šolah začela poznati nižja rodnost s preloma tisočletja (preobrat so začutili šele v zadnjih štirih letih), so se morali tudi v teh zavodih spoprijeti s tem, da nove sodelavke lahko zaposlijo le za določen čas, če sploh, in celo z odpuščanjem.

Že dalj časa se v učiteljskih vrstah šepeta, da mlade, morda tudi bolj motivirane in prizadevne učiteljice, vsekakor pa bolj podkovane v sodobnih tehnologijah, kar je dandanes pomembna veščina pri delu z otroki, ne dobijo priložnosti. Tiste, ki jo, poleti praviloma ostanejo brez plače, saj se jim pogodba izteče konec junija. Šepeta se tudi, da na šolah ostajajo starejše, bolj zaščitene učiteljice, tudi kadar jasno pokažejo, da so že utrujene in vsega naveličane.

Obenem s pedagoških fakultet – v Sloveniji so tri, učitelje pa usposabljajo tudi na filozofskih fakultetah – prihajajo vedno novi diplomanti. Delovnih mest zanje ni. Da bi jim omogočili vsaj opravljanje strokovnega izpita in s tem boljše možnosti za zaposlitev, so nekaj časa uporabljali institut volonterskega pripravništva.

Sedanja vlada se je odločila, da ne podpira dela brez plačila, in ministrstvom naložila, naj to področje uredijo. V šolskem ministrstvu so zato pripravili razpis Prva zaposlitev na področju vzgoje in izobraževanja, ki je spodbudil veliko negodovanja, čeprav podrobnosti še niso znane.

Šole jih potrebujejo, a ne zaposlujejo

»Mnogo nas je, ki smo bili vestni študentje, ki smo uspešno opravili pripravništvo in strokovni izpit, ki smo večinoma stari 30 let in več in ki se že leta trudimo, da dobimo redno službo, pa nam ostajajo le nadomeščanja in delo po podjemnih, avtorskih pogodbah oziroma s. p.,« opozarja Sanja Mlakar Matković.

A tudi mlajše učiteljice opozarjajo, da se ne bodo mogle prijaviti na razpis, ker ne ustrezajo pogojem, saj že imajo opravljen strokovni izpit, ki so ga naredile po volonterskem pripravništvu. Ni jim bilo težko delati brezplačno devet mesecev, saj so se trudile, da bi bile čim bolj zaposljive. Zdaj pa bodo priložnost dobili tisti, ki nimajo nobenih izkušenj. Da v šolah mlade učiteljice potrebujejo, kaže dejstvo, da jih zaposlujejo prek pogodb, denimo kot učiteljice za dodatno strokovno pomoč. A ko zbolijo, nimajo plačane bolniške, in ko se začnejo počitnice, ostanejo brez zaslužka.

In potem so tu še izkušene profesorice, kot je Mojca Moškon Mešl, ki je bila zaposlena od septembra 1999 do avgusta 2013, od tega deset let za nedoločen čas. Nato so jo iz poslovnih razlogov – zaradi zmanjševanja števila oddelkov – sicer korektno in skladno z zakonodajo odpustili. Kmalu je ugotovila, da je iskanje zaposlitve jalovo početje, saj na vloge ni dobivala niti odgovorov, kaj šele da bi bila kljub referencam, izkušnjam in dodatnim usposabljanjem vabljena na razgovore. »Kakor mnogi drugi sem odprla s. p. Na takšen način lahko uradno in legalno inštruiram ter prevajam. Čez noč sem se iz učiteljice spremenila v poslovno žensko. Moje delo je sezonsko in računovodkinja se drži za glavo,« opisuje svojo novo karierno pot.

Prenos znanja in zaposlitev

Na ministrstvu so učiteljicam, ki so se obrnile nanj, odgovorili, da pogojev razpisa še ne morejo komentirati, ker ni bil potrjen in objavljen. Bolj konkretna je ministrica Maja Makovec Brenčič, ki pravi, da želijo z razpisom učiteljem začetnikom omogočiti, da bodo s sodelovanjem z izkušenim učiteljem pridobili potrebne izkušnje. Z razpisom ustvarjajo razmere, ki bodo 126 začetnikom v vzhodni in 174 v zahodni kohezijski regiji omogočili desetmesečno zaposlitev. »Prijavitelji zato niso posamezniki, ampak zavodi. Ti morajo zagotoviti izkušenega učitelja, ki bo svoje znanje prenesel na začetnika in ga uvedel v delo. To je prvi takšen razpis pri nas. Doslej smo imeli razpise, ki so omogočali zgolj pridobivanje praktičnih izkušenj, ne pa tudi zaposlitve, kot to omogoča ta razpis,« pojasnjuje ministrica.

S tem želijo poskrbeti tako za medgeneracijski prenos znanja in izkušenj kot tudi za bolj trajnostno naravnano doseganje ciljev, to je odpiranje možnosti za zaposlitev. Zavedajo se, da vsake osebne zgodbe ne bodo mogli rešiti, vendar so zadovoljni, da bodo delo lahko omogočili najmanj 300 mladim. Kdo so mladi, pravijo, pa določa Evropa. Sredstva za projekt so zagotovljena iz kohezijske politike in so del izvedbenega načrta jamstva za mlade. »To je evropski projekt, ki določa starostno omejitev za prvo zaposlitev, in sicer največ do 29 let, ter zaposlitev po končanem uvajalnem obdobju,« pojasnjuje ministrica pogoje za kandidiranje in zagotavlja, da bodo na ministrstvu leta 2016 nadaljevali projekte, pri katerih ni starostnih omejitev in ki so prav tako namenjeni pridobivanju izkušenj. »Proučujemo še druge možnosti. Razmišljamo o tem, kaj lahko umestimo v prihodnjo finančno perspektivo. O specifičnih skupinah težko govorimo, saj je različnih položajev zelo veliko in ne bomo mogli vseh vključiti. Ampak dialog smo odprli ravno zato, da skupaj poiščemo pametne rešitve za večino.«

Komu vse jim bo uspelo pomagati, ostaja nejasno. Mojca Moškon Mešl pri tem pravi, da »če bo ta razpis sprejet, je najbolje, da se nam kar takoj podeli status trajno nezaposljivih oseb. Cinično, a realno. Po vseh prekarcih v svetu kulture, novinarstva, prevajalstva in še kje smo v tej skupini obtičali tudi učitelji, stari od 30 do 45 let. Učitelji, ki znamo, želimo in zmoremo poučevati.«