Digitalne kompetence med ključnimi izzivi šolskega izobraževanja

Evropska komisija in ameriški nepridobitni konzorcij New Media Consortium sta danes objavila poročilo, v katerem ugotavljata, da sta nizka raven digitalnega znanja in kompetenc učencev ter potreba po vključitvi učinkovite uporabe IKT v usposabljanje učiteljev med največjimi izzivi, s katerimi se srečuje evropsko šolsko izobraževanje, poroča STA.

»Izboljšana digitalno znanje in dostop do digitalnih ter odprtih virov sta ključna, ne samo za boljše poučevanje, temveč tudi za ustvarjanje prilagodljivih izobraževalnih modelov, ki olajšujejo vseživljenjsko učenje,« je v sporočilu komisije poudarila evropska komisarka za izobraževanje, kulturo, večjezičnost in mlade Androulla Vassiliou.

Komisija in konzorcij, ki združuje strokovnjake na področju izobraževalne tehnologije, sta ugotovitve objavila v poročilu z naslovom Horizon Report Europe: 2014 Schools edition, v katerem opisujeta trende in tehnološki razvoj, ki bodo verjetno vplivali na izobraževanje v prihodnjih petih letih.

Poročilo poudarja, da je nujno treba sprejeti ukrepe za spodbujanje inovacij v učilnici, tako da bodo izkoriščeni povečana uporaba družbenih medijev, odprtih virov izobraževanja ter porast izobraževanja in ocenjevanja, ki temelji na podatkih.

V poročilu so izzive razdelili v tri kategorije – rešljivo, zahtevno in zelo zahtevno. Vključevanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v izobraževanje učiteljev in izboljšanje nizke digitalne kompetence študentov sta tako opredeljena kot rešljiva izziva.

Večji izziv bosta, denimo, ustvarjanje avtentičnih učnih priložnosti, ki temeljijo na izkušnjah iz resničnega življenja, in povezovanje formalnega in neformalnega izobraževanja, med najzahtevnejšimi izzivi pa je izboljšanje poučevanja kompleksnega razmišljanja.

Komisija pri tem napoveduje, da bosta računalništvo v oblaku in uporaba tabličnih računalnikov v enem letu postala vsakdanja v številnih evropskih šolah, učenje prek računalniških iger in kombinacija fizičnih ter virtualnih okolij pa da bosta sestavni del izobraževanja v prihodnjih dveh do treh letih.

Po mnenju strokovnjakov lahko sicer traja do pet let, da se razvijejo virtualni laboratoriji in laboratoriji na daljavo ter pripravijo strategije, ki spodbujajo študente k dejavnemu sooblikovanju učenja.

Poročilo temelji na prispevkih več kot 50 strokovnjakov iz 22 evropskih držav, Skupnega raziskovalnega centra Evropske komisije, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Organizacije Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco).

O temah, ki jih izpostavlja poročilo, bo govor tudi na evropski konferenci o izobraževanju v digitalni dobi, ki jo bosta decembra organizirala Evropska komisija in italijansko predsedstvo EU, še dodaja STA.