Dobra izobrazba je pomembna za vse

Ljubljana – Nobena družba, nobeno gospodarstvo ne more biti boljše od znanja, talentov in spretnosti svojega prebivalstva. A zaradi gospodarske krize v zadnjih šestih letih so v številnih državah poudarjali predvsem izpolnjevanje potreb posameznih panog.

Je bila ta pot prava? Politiki iz Združene levice, denimo, opozarjajo, da je naloga izobraževalnega sistema ustvarjanje razmišljajočih in razsvetljenih državljanov, ne pa delavcev, ki bi se morali podrediti zahtevam trga dela.

Manj zahtevna delovna mesta so zdaj predvsem v državah s slabše razvitim gospodarstvom, kot sta Kitajska in Indija, a to ne pomeni, da jih v Sloveniji ni. Ne pomeni niti, da so zasedena. Nasprotno. Gospodarstveniki opozarjajo, da za marsikateri poklic ni ljudi, ki bi ga znali opravljati.

Znanje, talent in spretnosti

Izgubljena delovna mesta v razvitejših državah nadomeščajo z novimi, predvsem v panogah, ki zahtevajo višjo raven znanja in veščin. Njihovo zagotavljanje je zato pomemben element izobrazbe, ne more pa to biti njen edini namen.

V najrazvitejših državah se že zavedajo, da je dobra izobrazba pomembna tako za posameznika kot za družbo. Na osebni ravni namreč zmanjšuje družbeno neenakost, povečuje produktivnost in vpliva na osebnostni razvoj, izobrazba celotnega prebivalstva pa je najboljša napoved ekonomske in socialne rasti v družbi.

V šestdesetih letih dvajsetega stoletja je bil v Koreji, denimo, BDP na ravni Afganistana in enega najmanj razvitih izobraževalnih sistemov. Zdaj je to država z naprednim gospodarstvom in enim najboljših izobraževalnih sistemov.

Nobena družba, nobeno gospodarstvo ne more biti boljše od znanja, talentov in spretnosti svojega prebivalstva. Toda ali ima država lahko dovolj dobrih delavcev, ki jih potrebuje gospodarstvo, hkrati pa veliko diplomantov višjih in visokih šol?

Uvajanje vajeništva v poklicno šolanje

Mnenja so različna, toda poskus uvajanja vajeništva oziroma dualnega sistema poklicnega šolanja, kakršnega poznajo v Nemčiji in Avstriji, nakazuje, da gredo vsaj razmišljanja v pravo smer. SDS je pred kratkim v parlamentarno proceduro spet vložila predlog novele zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju, s katerim hočejo povezati izobraževalni sistem in gospodarstvo, da bi se izognili brezposelnosti mladih ter hkrati zagotavljali tehnološke in obrtne storitve. Na pristojnem ministrstvu napovedujejo, da bi vajeništvo lahko uvedli že v šolskem letu 2016/2017. Do takrat bo treba določiti podrobnosti – predvsem to, čigavo naj bo to breme. V OECD že opozarjajo, da bodo države v prihodnosti morale investirati veliko več kot danes, zato bo rešitve morala iskati celotna družba, ne le sedanja vlada.