Ljubljana – Nobena družba, nobeno gospodarstvo ne more biti boljše od znanja, talentov in spretnosti svojega prebivalstva. A zaradi gospodarske krize v zadnjih šestih letih so v številnih državah poudarjali predvsem izpolnjevanje potreb posameznih panog.
Je bila ta pot prava? Politiki iz Združene levice, denimo, opozarjajo, da je naloga izobraževalnega sistema ustvarjanje razmišljajočih in razsvetljenih državljanov, ne pa delavcev, ki bi se morali podrediti zahtevam trga dela.
Manj zahtevna delovna mesta so zdaj predvsem v državah s slabše razvitim gospodarstvom, kot sta Kitajska in Indija, a to ne pomeni, da jih v Sloveniji ni. Ne pomeni niti, da so zasedena. Nasprotno. Gospodarstveniki opozarjajo, da za marsikateri poklic ni ljudi, ki bi ga znali opravljati.
Znanje, talent
V najrazvitejših državah se že zavedajo, da je dobra izobrazba pomembna tako za posameznika kot za družbo. Na osebni ravni namreč zmanjšuje družbeno neenakost, povečuje produktivnost in vpliva na osebnostni razvoj, izobrazba celotnega prebivalstva pa je najboljša napoved ekonomske in socialne rasti v družbi.
V šestdesetih letih dvajsetega stoletja je bil v Koreji, denimo, BDP na ravni Afganistana in enega najmanj razvitih izobraževalnih sistemov. Zdaj je to država z naprednim gospodarstvom in enim najboljših izobraževalnih sistemov.
Nobena družba, nobeno gospodarstvo ne more biti boljše od znanja, talentov in spretnosti svojega prebivalstva. Toda ali ima država lahko dovolj dobrih delavcev, ki jih potrebuje gospodarstvo, hkrati pa veliko diplomantov višjih in visokih šol?
Uvajanje vajeništva