Dragan Marušič: Kot matematik sem vedno del rešitve

Rektor Univerze na Primorskem v pogovoru o problemih, ki jih vidi drugače kot nasprotniki.

Objavljeno
01. april 2016 20.50
Sonja Merljak
Sonja Merljak
Ljubljana – Je dr. Dragan Marušič brezobzirni avtokrat ali zgolj neskrupulozni čistilec Avgijevega hleva? Univerza na Primorskem se je že pred njegovim nastopom spopadala z aferami, a te so začele kopičiti, ko je 2011 njen duhovni oče postal tudi njen tretji rektor.

Dogajanje na Univerzi na Primorskem je zunanjemu opazovalcu nerazumljivo. Morda je edini pomenljivi kazalnik, da je v ozadju kaj drugega kot domnevni boj za privilegije, dejstvo, da so se trije predstavniki ustanovitelja v upravnem odboru ob glasovanju o letnem poročilu za leto 2015 vzdržali.

Kaj je šlo narobe pri ideji o tretji javni univerzi, ki naj bo na Primorskem, da se že vrsto let opoteka iz afere v afero?

Eden od razlogov zajema celoten visokošolski prostor: ta vključuje stanje duha, odnos Slovenije do visokega šolstva in znanosti. Dogajanje dokazuje, da nas ne čaka lepa prihodnost. Samo države, ki imajo dovolj razvito znanstveno kulturo, se še lahko spopadajo z izzivi, ki so na koncu tisti, ki potiskajo gospodarstvo naprej. Majhne države, kot je Slovenija, bi morale vložiti dodatno energijo, pa je ne. Ne želim uporabiti besede pisatelja, poskušam najti drug izraz, ampak v vsaki konstelaciji se postavimo v podrejen položaj: v Avstro-Ogrski, prvi ali drugi Jugoslaviji ali zdaj v EU.

Eden od pokazateljev je tudi odnos do znanosti. Financiranje visokega šolstva se je od leta 2011 do danes zmanjšalo za trideset milijonov, ki so na drugih področjih poniknili kdo ve kam. Zarezali smo v prihodnost mnogih mladih generacij. To je en aspekt, ki mu lahko rečemo slepi antiintelektualizem.

Problemi te univerze so se pojavili že na začetku. Najprej je to bil razkorak med fakulteto za menedžment in prvo rektorico, kasneje se je to še nekaj časa nadaljevalo. Najbolj značilna manifestacija problema so neveljavne diplome. Videti je, da ima univerza vgrajen nek notranji konflikt. Marsikaj se da popraviti, kakšne stvari pa tudi ne.

Vaš prvi mandat so hitro zaznamovale anonimke. Spori se od tedaj stopnjujejo?

Anonimke so se začele že januarja 2012. Del univerze se ni mogel sprijazniti s tem, da sem dobil mandat. Izid je bil tesen. Potem se je začel boj dveh struj. Nekateri so izgubili veliko finančnih koristi. Na pamet lahko povem, da so imeli enormne zaslužke; tako pač ne gre.

Zakaj ste spet kandidirali?

Drugič sem dobil veliko večino glasov, kar pomeni, da sem večino ljudi na univerzi prepričal. Nisem si mogel predstavljati, da obstaja toliko nepravilnosti, kot sem jih odkril tu. Od zdravnika se pričakuje, da pacienta pregleda od začetka do konca, od kirurga da operira, od učitelja, da hodi na predavanja. Zdaj sem vam vse povedal.

Ta očitek ste že večkrat izrekli. Večkrat pa ste povedali tudi, da želite univerzo spraviti na višjo raven. Vam je to uspelo? Kako kakovostni so študenti in profesorji?

Eno od meril so objave v revijah s faktorjem vpliva. V letu 2011 smo jih imeli nekaj čez 130, zdaj nekaj čez 200. Kljub pomanjkanju sredstev smo poskušali stimulirati raziskovalno delo naših mladih znanstvenikov. Obenem poskušamo privabiti najboljše študente, tudi iz tujine, iščemo jih na mednarodnih olimpiadah. Trend navzgor – izhajajoč iz rezultatov na maturi – opažamo tudi pri študentih, ki se vpisujejo iz Slovenije.

Kako pojasnjujete 1,6 milijona evrov izgube v bilanci za leto 2015? To se je zgodilo prvič doslej?

To je rezultat treh faktorjev. Vsota za nazaj je nekaj čez 800.000 evrov, ker je imela univerza prej nekaj plusa v bilanci. Eden so grehi iz prejšnjih let, v bilanci smo morali zavesti tako kazen zaradi diplom iz leta 2007, in sicer v višini 508.000 evrov, nenamensko porabljena sredstva po presoji sodišča prav tako iz leta 2007, kar je z obrestmi vred blizu 160.000. Smo že pri 670.000. Tu je še 288.000 napačnega knjiženja v letu na 2014 na ZRS, kar je moralo biti naknadno ovrednoteno kot izguba; prišli smo do milijona. Preostanek je posledica podfinanciranosti univerze. Naš finančni delež je približno za deset odstotkov prenizek.

Ampak zakaj ste potem odpirali nove programe?

Programa biopsihologija in aplikativna kineziologija sta se začela leta 2010/11, sredstva so se začela zmanjševati 2011. Ko se je študijski proces začel, smo ga morali nadaljevati.

Računovodkinji ste z odredbo naročili popravke bilance. Zakaj?

Po reviziji poslovanja ZRS v letu 2015 je bilo ugotovljeno računovodsko nepravilno knjiženje. To je evfemizem za kaj hujšega, če lahko to povem. Popravek se je nanašal na odnos med ZRS in UP in ni vplival na bilanco navzven.

Ali ni upravni odbor dal negativnega mnenja k letnemu poročilu?

Potrdil ga je. Ne z vsemi glasovi, ampak s šestimi od devetih članov. Trije so bili vzdržani.

Naložil vam je tudi sanacijske ukrepe. Bo treba kakšen program ukiniti?

Ne, treba je zmanjšati odhodke in povečati prihodke. Na rektorski konferenci je bilo dano soglasje, da se Univerzi na Primorskem sredstva letos bolj povečajo glede na lani.

Kaj pa če ministrstvo ne da denarja?

Tega ne morejo spregledati. Rektorska konferenca je kot sogovornik najvišje telo. Ministrstvo se pogovarja s študentskimi organizacijami, sindikati, Nakvisem in rektorsko konferenco. Potem bomo videli, stvari bo treba racionalizirati, a tega se nerad lotevam. Univerza je na Obali pomemben delodajalec, tu industrije razen Luke ni več. Mislim, da bomo lahko s povečanimi prihodki iz študijske dejavnosti in z racionalizacijo prišli skozi.

Koliko denarja je univerza porabila za sodne in druge stroške zaradi različnih tožb?

V prvem mandatu 256.640,04. Tretjina je šla za pavšal za odvetnika, druga tretjina za sodne postopke, ki so jih vložili predstavniki bivšega vodstva ali zaposleni. Te stroške moramo plačati ne glede na izid postopka. Zadnja tretjina so sodni postopki, ki so povezani s slabim vodenjem investicij iz prejšnjega obdobja.

Zdi se, torej, da problemov ni, le nekateri jih povzročajo?

Problemi so.

Ste vi sami del njih ali ste rešitev?

Vedno sem del rešitve, tako sem naučen. V matematiki te učijo, da rešuješ probleme. Jaz ne delam problemov, problemi nastajajo, ko se privilegiji razgrinjajo.

Kaj napovedujete za letos? Boste imeli denar za plače?

Plače v aprilu bodo.

Kaj pa v novembru?

Bodo, ker bomo dobili dodatna sredstva. In če kaj znam, znam računati še vedno dobro, kljub starosti znam predvideti za par mesecev naprej.