Država Slovencem, ki študirajo v tujini, zapira vrata vrnitve

Ljubljana − Ni novejšega dokumenta s področja visokega šolstva, ki ne bi poudarjal nujnosti internacionalizacije. Toda, smo nanjo pripravljeni? Glede na dileme, ki se pojavljajo s priznavanjem izobrazbe, tako Slovencev, ki so diplomirali v tujini, kot tujcev, ki so študij končali pri nas, so vse besede očitno izrečene s figo v žepu. O tem smo se pogovarjali z Mojco Markizeti z IEDC − Poslovna šola Bled, kjer imajo kar 70 odstotkov tujih študentov.

Čedalje več Slovencev se odloča za študij v tujini. A pri priznavanju v tujini pridobljene diplome se lahko zaplete, drži?

Pravila, kako se v Sloveniji prevaja v tujini pridobljeno diplomo, so sicer zelo jasna. Človek se podpiše z imenom in priimkov, za vejico je naziv pridobljene diplome v izvirnem jeziku, sledi vejica, za katero je zapisana država, kjer je bila diploma pridobljena, a v slovenščini. Na primer: Janez Novak, Bachelor of Arts, Kraljevina Nizozemska ali Janez Novak, PhD, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske. Ampak to je skoraj smešno, neživljenjsko in se ne uporablja, zagotovo ne v vsakdanjem življenju. Uporablja se v strokovni sferi, pa še tu večkrat nastanejo napake.

Posledice so lahko velike. Poznamo dva primera na mariborski univerzi, ko sta se vodilni osebi, ki imata brez dvoma opravljen doktorat, le napačno podpisovali, zaradi česar zdaj ugotavljajo, ali so listine, tudi diplome, na katerih je njun podpis, veljavne.

Napačno podpisovanje lahko hitro prinese težave, še posebej v javni upravi.

V tem primeru gre zgolj za napako pri podpisovanje zaradi, po vašem mnenju, neživljenjskih pravil. Po drugi strani pa nimamo niti jasnih pravil, kako priznati v tujini pridobljeno diplomo, drži?.

Tisti, ki gre po znanje v tujino, svojega novega izobrazbenega naziva, ko se vrne v Slovenijo, tako rekoč, vsaj v formalnopravnem smislu, ne more uporabljati.

Tako kandidat, ki je pridobil izobrazbo v tujini, kot delodajalec, ki potencialno zaposluje takega kandidata, lahko pridobljeno izobrazbo preverita pri ENIC-NARIC centru, ki spada pod okrilje ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Toda ta center da samo mnenje, kakšno izobrazbo ima kandidat, ne potrdi pa tega s sklepom. Tako država Slovencem, ki študirajo v tujini, zapira vrata, namesto da bi naredila vse, da se mladi izobraženi kadri vrnejo.

Hkrati nastanejo težave, ker ljudje niti ne vedo, da morajo v tujini pridobljeno izobrazbo preveriti.

Kaj predlagate?

V Sloveniji imamo skoraj 900 študijskih programov, izobrazbeni nazivi, ki jih posameznik lahko pridobi na nekaterih zavodih, so prav smešni. Slovenija je dopustila to raznovrstnost, zato verjamem, da je usklajevanje v mednarodnem merilu nemogoče. Zagotovo pa je izvedljivo, da se na evropski ravni poenotimo vsaj pri stopnji izobrazbe, ki jo posameznik pridobi po koncu študija. To bi bil prvi pogoj, da bi, po spremembi zakonodaje, tudi visokošolski zavodi lahko na diplomo napisali stopnjo izobrazbe, ki bi bila prepoznana v tujini. To je tudi eden izmed sklepov nedavnega posveta o priznavanju izobraževanja na Brdu.

S kakšnimi problemi pa se srečujete vi kot institucija, ki ima med slušatelji veliko tujcev?

Na naši šoli imamo v formalnih programih okoli 70 odstotkov tujih študentov, število tujih študentov, ki pri nas končajo študij, raste tudi na vseh univerzah, česar bi morala biti Slovenija kot država vesela. Dejstvo pa je, da lahko damo tudi vsem tujim diplomantom le slovenske diplomske listine s slovenskimi strokovnimi in znanstvenimi naslovi. Ne smemo jih prevajati. Največkrat se potem tuji študenti obrnejo na sodne tolmače, ki pa nazivov po zakonu ne bi smeli prevajati, a jih, in to pogosto narobe. Nujno bi zato bilo omogočiti izobraževalnim institucijam, da lahko dajo tujim študentom diplomo v angleškem jeziku. In, da je jasno, katero stopnjo izobraževanja so zaključili. Današnji diplomanti so nomadi znanja in meje med državami so tu zabrisane. Diplomant odnese znanje s seboj, kamorkoli gre, in prav bi bilo, da bi s seboj lahko nosil tudi strokovni in znanstveni naziv.

Kateri zakon bi bilo zato treba spremeniti?

Zakon o visokem šolstvu, o javni rabi slovenščine, o strokovnih in znanstvenih nazivih ter zakon o vrednotenju in priznavanju izobraževanja so glede tega zelo prepleteni. Zato težave ne bo preprosto rešiti. Moramo pa se pogovarjati in iskati rešitve.

Tujim študentom je namreč izjemno težko razložiti, da bodo dobili diplomo le v slovenskem jeziku. Pri nas jim prilogo k diplomi damo v obeh jezikih, iz česar je razvidno, tudi s pomočjo dodane sheme, kateri del izobraževanja so končali.

Slovenija je del Evropske unije, živimo v globalnem svetu, podpisali smo lizbonsko strategijo in konvencijo ter vse iz tega izhajajoče dokumente, ki govorijo o mednarodnem povezovanju, internacionalizaciji, družbi znanja, zato bi bilo najmanj, kar lahko rečem, logično, da bi tujim študentom dati diplomo v angleškem jeziku.

Hkrati se tujec, ko se vrne domov in hoče uveljavljati v Sloveniji pridobljeno diplomo, sreča z nekaj težavami. Zato se največkrat njihovi centri ENIC-NARIC obrnejo na nas kot matično institucijo. Od nas zahtevajo dokazilo, da smo akreditirani. Na spletni strani ministrstva je objavljen razvid visokošolskih zavodov, objavljene imajo dokumente v excelu, ki pa so tako kot celotna stran v slovenščini. Tako mi tuji šoli razlagamo, na katero slovensko besedo mora klikniti, da bo našla razvid. Seveda nam morajo pri tem zaupati, da je to resnično dokument, ki dokazuje, da smo akreditirani. To bi moralo biti, če si za cilj postavljamo internacionalizacijo, v angleškem jeziku.

Imate zaradi tega, ker nimamo pravil, kako priznavati v tujini pridobljene diplome, tudi težave pri pridobivanju tujih profesorjev?

Naša šola pri pridobivanju profesorjev nima težav, primerno pa bi bilo, da bi lahko izobrazbo tujega profesorja uvrstili v naš sistem. Toda naš izobraževalni sistem je večinsko slovenski, zato se že o kvaliteti v tujini pridobljenega doktorata pogosto dvomi. Tako je zato, ker nimamo postopka, po katerem bi lahko v tujini pridobljeno diplomo prevedli v našem sistemu. Ne smemo pozabiti, da smo del Evropske unije in globalnega izobraževalnega procesa, prav tako nam že ustava narekuje enakopravno obravnavo vseh.