Tiskane izdaje
Ljubljana – »Protestiramo proti neodgovornemu ravnanju ministrstva za javno upravo,« odločno sporoča Božena Bratuž, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije. »Ne morem razumeti, da se niso naučili ničesar iz dejstva, da so zaradi tega nepremišljenega predloga že pognali ljudi na ulico.«
Odzvala se je na informacije, da je ministrstvo za javno upravo (MJU) posredovalo predstavnikom občin predlog intervencijskega zakona, s katerim hoče vlada privarčevati pri odhodkih iz občinskih proračunov. Ta predlog bi, kot so razkrili v Večeru, bistveno posegel prav na področje vrtcev in šole. Na MJU odgovarjajo, da gre za delovno gradivo, ki je bilo posredovano združenjem občin, da zavzamejo stališče in morda predlagajo še dodatne ukrepe. »Gradivo je še predmet usklajevanj na občinski in vladni ravni,« še poudarjajo. Tudi zato na pristojnem ministrstvu za šolstvo predloga ne komentirajo.
Toda Božena Bratuž je kljub temu ogorčena. Tako neodgovorno ravnanje je treba, kot pravi, v kali zatreti. »Zakaj so občinam sploh posredovali delovno gradivo, ki ni bilo usklajeno s pristojnim ministrstvom? Ti ljudje, ki danes iz predalov vlačijo zavrnjene predloge, so pred dvema letoma jasno in glasno protestirali proti takemu načinu varčevanja.«
Minister Boris Koprivnikar je namreč, kot opozarja, pred dvema letoma kot direktor Skupnosti socialnih zavodov govoril o mazohizmu Slovencev, ki brez pritoževanja prenašajo izživljanje izvoljenih z nemogočimi političnimi akrobacijami. Danes s svojim ravnanjem tudi sam po nepotrebnem vnaša nemir med ljudi. »Zakaj bi morali zaposleni vsaki dve leti trepetati, kaj se bo zgodilo z njimi? Ne nazadnje so del osebnih dohodkov že namenili za izboljšanje razmer v državi,« poudarja Bratuževa.
Ogrožena strokovnost
Predsednik Združenja občin Slovenije (ZOS) Robert Smrdelj pravi, da so vladi zelo jasno povedali, kako morajo v občinah znižati odhodke, če jim nižajo povprečnino. In velik del odhodkov predstavljajo prav vrtci. »Mislim, da rezerve so.« Toda Božena Bratuž pravi, da o pogojih dela v vrtcih lahko presojajo samo tisti, ki so standarde predpisali. »Ne gre za to, da se nočemo pogovarjati o varčevalnih ukrepih. Gre za način, da nekdo, ki ne pozna našega dela in ki verjetno nikoli ni prestopil praga vrtčevskega oddelka, določi, naj bo v oddelku več otrok ali manj vzgojiteljic. Zakaj torej ne rešujemo države tako, da v oddelek namestimo sto otrok?«
Ker je različica Zujfa za občine, ki je ušla v javnost, skoraj enaka tisti iz leta 2012, so se spet razširile ocene, da bi sprejetje tega ukrepa v Ljubljani, denimo, pomenilo zaprtje šestih osnovnih šol, po Sloveniji pa naj bi brez dela ostalo okoli 500 vzgojiteljic. »Položaj je zdaj drugačen, saj se v prve razrede vpisujejo največje generacije do zdaj,« dodaja Jadranka Zupanc, strokovna sodelavka SVIZ za pravne zadeve. »Poleg tega smo že takrat z argumenti pokazali, da ne gre le za problem delovnih mest, ampak za to, da bi bila ogrožena strokovnost, ki jo zagotavljamo v predšolski vzgoji.«
Da so slovenski vrtci po številnih merilih zelo dobri, potrjuje tudi današnje letno poročilo o stanju v izobraževanju v EU, v katerem so avtorji posebej poudarili pomembnost zgodnjega izobraževanja otrok, predvsem tistih, mlajših od treh let.
