Tiskane izdaje
Ljudje smoradovedna bitja in dijaki Gimnazije Vič niso nobena izjema. Iz začetnega zanimanja o tem, kaj se skriva pod površjem našega morja, se je pred tremi leti razvila ideja o projektu Calypso. Danes smo se skupaj z mladimi znanstveniki veselili krstnega izplutja raziskovalne podmornice.
Na pomolu ribogojnice Fonda v Seči pri Luciji je že pred deseto uro vse vrelo od mladostniškega vznemirjenja. Skupina viških dijakov, ki je bila odgovorna za stike z javnostjo, je novinarjem pogled ponosno usmerjala k bližnjemu čolnu, kjer je na pot do odprtega morja že čakala njihova podmornica.
Pri projektu je sodelovalo kakšnih štirideset dijakov iz vseh letnikov. Delali so med odmori, po pouku in vsak konec tedna. Za projekt jih je navdušil Rok Capuder, eden od profesorjev fizike na Gimnaziji Vič, ki je bil tudi njihov glavni mentor: »Ko smo se odločali, česa se bomo po našem preteklem uspešnem projektu lotili, smo se vprašali, kaj je najbolj neraziskano področje na svetu. Ugotovili smo, da so oceani manj raziskani kot površje Marsa. Zato je bila odločitev za raziskovalno podmornico zelo smiselna. Ker smo šli prejšnjikrat z atmosfersko sondo v nebo, je bil naslednji logični korak, da se spustimo v globine morja. No, od tedaj so minila tri leta neprespanih noči, ure in ure trdega dela. Mladina je v tem času za projekt žrtvovala ves prosti čas in vso svojo energijo. Vsi skupaj verjamemo, da so izzivi tisti, ki nas delajo velike. Izzivi pri človeku oblikujejo karakter. Učenje timskega dela, sprejemanje drugačnih idej in sodelovanje so temeljne vrednote, ki smo jih dijakom poskušali posredovati s tem projektom.«
Danes je bilo videti, da jim je namen dobro uspel. »Naše delo je bilo razdeljeno v več skupin. Nekaj sošolcev je delalo notranjo in zunanjo lupino, drugi so se ukvarjali z umetno inteligenco, tretji s pogonskimi sistemi, večja skupina se jih je ukvarjala s pridobivanjem sredstev za projekt, pridobivali so sponzorje in se prijavljali na natečaje. No, mi smo pa promocijska skupina,« je razložila Urša, dijakinja tretjega letnika, ki je bila pripravljena odgovoriti na še tako zoprno novinarsko vprašanje.
Koda, dolga 80.000 vrstic
Eden od pomembnih programerjev v projektu Calypso, prav tako dijak tretjega letnika Miha Černe, nam je povedal, kako so razvijali zunanji del podmornice: »Idejo za obliko zunanje lupine smo vzeli kar iz narave. Za vzor so nam bila podvodna bitja, mante. Oblika stilizirane mante zagotavlja hidrodinamičnost plovila. Z njo bomo lahko dosegli globino do enega kilometra, kar nam bo omogočilo raziskovanje 90 odstotkov Jadranskega morja. Zbirali bomo lahko vse vrste podatkov o morju, za začetek smo se odločili za zbiranje vzorcev vode, napovedovanje njegovega cvetenja ter preverjanje slanosti in onesnaženosti. Notranja lupina Calypsa pa ščiti elektronsko opremo, ki je srce podmornice, pred vdorom vode. Prebojniki, ki se nahajajo na pokrovu notranje lupine, povezujejo notranjost lupine z motorji, kamerami in površjem.«
Ko je prišla vrsta na razlago o elektroniki, je Miha besedo predal glavnemu programerju Vidu Klopčiču. Ta je gulil še osnovnošolske klopi, ko so se na Gimnaziji Vič že ukvarjali s Calypsom.
Dijak drugega letnika je nadaljeval tehnične podrobnosti: »Za pogon šestih elektromotorjev in nadzorovanje povezave med podmornico in površjem uporabljamo mikroračunalnika myRIO in Beagle Bone Black. Program za motorje je tudi ena od stvari, na katere smo zelo ponosni, saj smo ga programerji napisali sami. Naša koda je dolga 80.000 vrstic, kar bi lahko spravili v kar zajetno knjigo. Čutila podmornice predstavljajo različni senzorji, s katerimi zbira podatke in jih pošilja ekipi na kopno. Energijo ji zagotavlja napajalni kabel, prenos podatkov pa poteka po optičnem kablu. Vse komponente smo že prej večkrat testirali na Koseškem bajerju in v bazenu DIF pa tudi v globinah Podpeškega jezera in zdaj štiri dni tu, na slovenski obali.«
Naš prvi podvodni robot
Podmornico Calypso so dijaki v šolski delavnici, vanjo so preprosto predelali eno od učilnic, večinoma sestavili sami, a za nekatere dele niso imeli dovolj znanja, včasih jim je zmanjkalo prostora za izdelavo ali sredstev. Zato so jim pomagali številni sponzorji.
»Calypso je uresničitev naših načrtov, ki smo jih ves čas izdelave prilagajali našim potrebam in spremljali razvoj novih tehnologij. To, kar lahko vidite zdaj, je produkt našega trdega dela in dokaz tega, da se lahko tudi mladi na področju tehnologij kosamo s starejšimi in s tem hkrati uresničujemo svoje sanje,« je poudarila Urša, profesor Capuder pa jo je dopolnil: »Moram priznati, da je precej korakov pri nastajanju raziskovalne podmornice meni, kot profesorju fizike, popolnoma tuje. Zelo so me presenetili in me naučili veliko novega. Ponosen sem nanje. To so pravi mali geniji. Le usmeriti jih je bilo treba, potem so pa sami raziskovali, se učili, sestavljali kodo, jo neštetokrat popravili in danes jim lahko samo čestitam.«
Seveda jim je za uspeh čestital tudi častni gost, prof. dr. Tadej Bajd, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki je uradno splavitev podmornice pozdravil z besedami: »To je zelo prijetno presenečenje, kajti tehnični pouk je že na osnovnih šolah precej zanemarjen, v gimnazijah pa beseda tehnika ponavadi sploh ne nastopa. Zdaj pa je pred nami izvrstna podmornica, ki je rezultat večletnega trdega dela naših dijakinj in dijakov. Lotili so se robotike in v praksi spoznali vse njene zakonitosti. To je prvi slovenski robot za podvodno rabo. Res imamo zelo malo morja, a imamo tudi kraške jame napolnjene z vodo, zato bo imela raziskovalna podmornica kar veliko dela. Dijaki so s tem prispevali k dejstvu, da tudi Slovenija postaja vse bolj robotska dežela.«
Vrednost projekta je ocenjena na 40.000 evrov. Tudi zaradi te vrednosti dijaki v prihodnjih letih nameravajo svojo uspešno in preizkušeno tehnologijo komercializirati in nekega dne morda celo ustanoviti zagonsko podjetje. Podmornica ima po njihovem prepričanju velik tržni potencial, zato bodo mladi viški inovatorji Calypso že kmalu ponudili raziskovalnim institutom doma in v tujini.
»Tovrstni projekti so najboljši način poučevanja, saj je lastna izkušnja, ki jo mladi pridobijo skozi samostojno delo, neprecenljiva,« je poudaril Rok Capuder. Dijaki so bili po prvem potopu tako vznemirjeni, da niso mogli razmišljati o prihodnjih projektih, so pa brez zadržkov razčlenili kratkoročne načrte, ki jih imajo s Calypsom. »Gotovo se bomo lotili še nekaterih podvodnih odprav. Med njimi bo raziskovanje Blejskega jezera, sanjamo pa tudi, da bi si čisto od blizu ogledali Titanik,« je v imenu vseh na koncu povedala Urša, ponosna dijakinja Gimnazije Vič.
