Tiskane izdaje
Ta teden smo v Slovenskem etnografskem muzeju odprli razstavo Afganistan − slovenski pogledi, ki bo na ogled do konca marca prihodnje leto. Med skoraj 400 razstavljenimi predmeti je tudi temno moder lapis lazuli, metamorfna kamnina, ki velja za poldragi kamen, in izdelki iz lapisa, tako značilni za Afganistan.
Lapis lazuli so zelo cenili že v času civilizacije doline Inda (3300−1900 pr. n. š.). Lapisove jagode so našli v neolitskih grobovih v Mehrgarhu (7000−2000 pr. n. š.; današnji Pakistan), na Kavkazu in celo v Mavretaniji. V Mezopotamiji so arheološke najdbe razkrile razvoj ekonomske in umetniške uporabe tega čudovitega kamna za okraševanje. Sumerci so ga uporabljali že pred tisočletji. Mezopotamija je bila območje, kjer so ga vrhunski rokodelci in umetniki preoblikovali v umetelno izdelane predmete.
Trgovina med Mezopotamijo in območjem današnjega Afganistana je potekala pred več kot 4000 leti na razdalji približno 2500 kilometrov. Karavane so tovorile ta dragoceni kamen, ki je bil še posebej pomemben v času začetka tretje Sumerske dinastije in je vplival na vzpon mesta Ur. Predmeti, ki so jih izdelovali v Mezopotamiji, so bili cilindrični pečatniki, ogrlice, živalski kipci in intarzija pomembnih kipcev. Večino lapisa iz Ura hrani danes Britanski muzej. Ti predmeti kažejo na izjemno visoko umetelnost rezbarstva in kamnoseštva umetnikov in rokodelcev.
Veliko število izdelkov iz lapisa v grobiščih kaže na veliko povpraševanje, ki se je nadaljevalo v stari Perziji in na drugih območjih Orienta. Ta poldragi kamen je imel močno versko konotacijo, uporabljali pa so ga tudi za izdelavo in okraševanje ritualnih predmetov. Lapis lazuli so izvažali naprej v stari Egipt, našli so ga v grobnicah faraonov prvih dinastij. Z njim so okrasili tudi Tutankamonovo nagrobno masko (1341−1323 pr. n. š.). Poznali in hvalili so ga že v antiki. Poznali so ga tudi Judje, Babilonci in Asirci, ki so ga uporabljali za ornamentiranje.
Zapestnica z lapis lazulijem. Foto: Urška Valič
Proti koncu srednjega veka so začeli izvažati lapis lazuli v Evropo, kjer so ga mleli v prah in iz njega izdelovali ultramarin, najfinejši in najdražji od vseh modrih pigmentov. Z njim so slikali znameniti renesančni in baročni slikarji, denimo Masaccio, Perugino, Ticijan in Vermeer, in sicer oblačila osrednjih krščanskih figur, na primer Device Marije na sakralnih podobah, ki so jih razstavili v cerkvah.
To izjemno metamorfno kamnino danes kopljejo v rudnikih v provinci Badakšan na severovzhodu Afganistana (kjer kopljejo najkvalitetnejši lapis na svetu) in v severozahodnem Pakistanu. Kopljejo pa ga tudi ob Bajkalskem jezeru v Rusiji, v Andih v Čilu, manjše količine pa tudi v Italiji, Mongoliji, ZDA in Kanadi. Ker je lapis kamnina v različnih sestavah, so tudi njegove fizične lastnosti raznovrstne. Večinoma se nahaja v kristaliziranem apnencu in je nastal zaradi metamorfizma.
Zanimivo je, da je večina lapisa, ki ga prodajajo na Zahodu, umetno obarvani poldragi kamen jaspis iz Nemčije, ki kaže brezbarvne madeže kristaliziranega kremena, nikoli pa zlate sledi pirita, ki so značilni za lapis lazuli in jih primerjajo z zvezdami na nebu. Ime lapis izhaja iz latinske besede za kamen, lazuli pa je rodilnik srednjeveško latinskega lazulum, ki izhaja iz arabščine, to pa iz perzijščine iz imena za kamen in nahajališča lapisa. Ime je na Zahodu postalo asociacija na njegovo čudovito temno modro barvo, tako uporabljajo Angleži besedo azure, Francozi azure, Italijani azzurro, Poljaki lazur, Španci in Portugalci azul ...
Danes prodajajo originalni obrušeni in zloščeni lapis lazuli ter izdelke iz njega na znameniti Kurji ulici (Chicken street) v Kabulu in v starinarnah nasproti Petkove mošeje v Heratu. Kamni in izdelki na razstavi so bili kupljeni v teh starinarnah.
Starinarna v Heratu. Foto: Ralf Čeplak Mencin
***
Mag. Ralf Čeplak Mencin je kustos za Azijo, Oceanijo in Avstralijo v Slovenskem etnografskem muzeju.
