Chapmanova zebra

Človek ne more izbrisati svoje preteklosti; mar lahko zebra izbriše svoje proge?

Objavljeno
31. avgust 2017 11.01
Irena Furlan
Irena Furlan
Bili, Srečka in Črtica sestavljajo čredo chapmanovih zeber v Živalskem vrtu Ljubljana. Samek Bili je k nam prišel konec novembra 2012. Sam se je moral uveljaviti pri odrasli samici in njeni mladički Srečki. Obe sta ga odganjali od jasli, ga včasih brcnili in tudi ugriznili. Čez pol leta je postal glavni v čredi in se paril z obema. Srečka je leta 2014 prvič postala mama. Kljub pomanjkanju izkušenj, je bila skrbna in ljubeča do mladiča. Črtica, ki se je skotila v začetku avgusta leta 2016, je njen drugi mladič.

Srečka je takoj po kotitvi Črtico lizala in jo z glavo spodbujala, da se je postavila na majave noge in ji pustila sesati mleko. Stalno se je zadrževala ob mladički in odganjala Bilija, da bi si malčica zapomnila edinstven vzorec maminih črt. Črtica je hitro odraščala in danes, stara leto dni, se podi po ogradi, rada ovohava nove predmete in poleg trav najraje obira vrbove vršičke.

Edinstven črtasti vzorec

Vse zebre so črtaste. Znanstveniki so razvili kar nekaj teorij o tem, zakaj je temu tako. Najbolj znana je hipoteza, ki pravi, da naj bi črtast vzorec zmedel plenilce, ki naj bi zaradi prog težko ločili posamezno žival v čredi. Vzorec naj bi celo povzročil optično iluzijo gibanja zeber v nasprotno smer od dejanske. Nove ugotovitve pa pravijo, da so črte morda obramba pred nadležnimi obadi in cece muhami, ki lahko vidijo polarizirano svetlobo. Popolnoma črna žival je žuželki vidna kot enovit lik enako polarizirane svetlobe, črtasta žival pa je žuželki manj opazna. Črno-bele črte naj bi imele tudi termoregulacijsko in socialno vlogo. Dejstvo pa je, da je vzorec posamezne zebre edinstven kot človeški prstni odtisi.

Zelo izbirčne

Zebre so rastlinojede živali, ki jedo predvsem trave. Čeprav se ljudem morda vsaka trava zdi enaka, so zebre zelo izbirčne pri tem, katere vrste trav jedo in katerih ne. Hranijo se tako, da travo priščipnejo med zgornjimi in spodnjimi sekalci, nato pa jo zmeljejo z velikimi kočniki. Nimajo večdelnega želodca kot parkljarji, a jim pri prebavi pomaga dolg izrastek prebavil imenovan cekum. Cekum je pri zebrah velik in nabit s simbiotskimi bakterijami, ki razgrajujejo celulozo, skromnemu ostanku cekuma pri ljudeh pravimo slepo črevo ali slepič.
Zebre se selijo glede na razpoložljivost vode. V deževni dobi se zadržujejo na območjih z dobro pašo, v sušni dobi se zbirajo okoli stalnih vodnih virov.


Srečka je takoj po kotitvi Črtico lizala in jo z glavo spodbujala, da se je postavila na majave noge in ji pustila sesati mleko. Foto: Petra Hrovatin

Harem

Zebre živijo v čredah in vsak odrasel samec ima svoj harem samic. Ko samica doseže spolno zrelost, se več samcev poteguje zanjo, njen oče pa jo skuša zadržati v domači skupini, vendar je običajno pri tem neuspešen. Samci se spopadajo le za pridobitev samic, ko pa je samica že v haremu določenega samca, si je drugi ne poskušajo priboriti. Zebre se parijo vse leto, največ rojstev je v času deževne dobe med oktobrom in marcem. Samice so breje približno eno leto in kotijo ločeno od črede, skrite pred plenilci. Mladič že po 10 minutah samostojno stoji in kaj hitro začne hoditi. Leto dni ostane močno odvisen od samice, ki zanj skrbi in ga uvaja v življenje v čredi ter uči, katere trave naj je.

Pomemben vpliv na vrstno sestavo in raznolikost rastlin

Velike črede rastlinojedih živali, med katerimi so tudi zebre, v ekosistemu opravljajo številne pomembne naloge. S kopiti teptajo tla in vplivajo na njihovo strukturo ter oblikujejo življenjski prostor za talne živali. Objedajo travo in grmičevje, s čimer vplivajo na biotsko raznolikost rastlinskih vrst ter njihovo razrast. Z rahlim objedanjem spodbujajo razraščanje rastlin in tvorbo semen. Ob intenzivni paši preprečujejo, da bi se travišča zarasla z gozdom. Pomemben vpliv na vrstno sestavo in raznolikost imajo tudi s prenašanjem semen. Prenašajo jih bodisi z iztrebki ali pa se semena zapletejo v njihov kožuh in pozneje odpadejo. Zebre s pašo zmanjšujejo količino suhe, odmrle rastlinske mase ter s tem zmanjšujejo verjetnost nastanka in obseg požara.


Pomemben vpliv na vrstno sestavo in raznolikost imajo tudi s prenašanjem semen. Prenašajo jih bodisi z iztrebki ali pa se semena zapletejo v njihov kožuh in pozneje odpadejo. Foto: Petra Hrovatin

Vpliv na kroženje snovi v naravi

V naravi zebre ločijo med varnim prostorom za počitek, kjer se tudi iztrebljajo, ter prostorom za hranjenje, kjer so bolj izpostavljene morebitnim plenilcem. Paša in kasnejše uriniranje ter iztrebljanje vplivajo na razporeditev hranil. Rastlinojedi z žvekalnim zobovjem zdrobijo toge rastlinske dele, del razgradnje pa opravijo mikroorganizmi v zebrinih prebavilih. Iztrebki so hrana za različne razkrojevalce, ki razgradijo organske snovi in pospešujejo kroženje različnih elementov v naravi.

Številni plenilci

Zebre so pomemben plen plenilcev kot so levi, hijene, leopardi, gepardi in afriški divji psi. Kadar se zadržujejo v bližini rek, jih napadejo tudi krokodili. Pred napadi se poskušajo obraniti tako, da se zadržujejo v velikih mešanih čredah. Vsaka žival v čredi opreza za prežečimi nevarnostmi in deluje kot del alarmnega sistema. Na ta način pomagajo ščititi tako predstavnike svoje vrste, kot predstavnike drugih vrst.

Tekma s pašno živino

Za sočno travo morajo zebre tekmovati z domačimi živalmi, ki se prehranjujejo na podoben način. Veliki ograjeni pašniki so prepreka, ki omejuje in deli njihov življenjski prostor. Ljudje njihovo meso uporabljajo v prehrani, cenjene pa so tudi njihove kože. Del populacije ogrožajo vojaški spopadi in državljanske vojne na območju Afrike. Nenadzorovani lov na divjad lahko vodi v občuten upad. Na številnih območjih se zavedajo, da zebre v njihove kraje privabljajo turiste, z njimi pa dobiček, zato jih skušajo zavarovati.

Ljudski pregovori

• Ko zebro ustreliš v črno progo, umre tudi bela proga (južnoafriški pregovor). Pregovor je bil v Južnoafriški republiki pogosto v rabi v burnem obdobju ob koncu apartheida, z namenom da bi pomiril sprti strani in pozval ljudi k miru.

• Zebra je belemu konju rekla, da je bela, črnemu konju pa je rekla, da je črna (afriški pregovor).

• Kamor koli gre zebra, vzame svoje proge s sabo (masajski pregovor).

• Človek ne more izbrisati svoje preteklosti; mar lahko zebra izbriše svoje proge?

Lepo vabljeni, pri nas je vsak dan drugačen!

***

Mag. Irena Furlan je biologinja in pedagoška vodja v Živalskem vrtu Ljubljana.