Tiskane izdaje
V začetku aprila smo iz Givskud safari parka na Danskem pripeljali dve mladi volkulji. Sestri sta prvega aprila, tik pred prihodom v ZOO Ljubljana, praznovali prvi rojstni dan. Tisoč petsto kilometrov dolgo pot sta prepotovali vsaka v svojem boksu, v posebni transportni prikolici. Ponju je odšla strokovna ekipa iz ZOO Ljubljana pod vodstvom našega veterinarja. Brez težav sta prestali 15-urno vožnjo s postanki, med katerimi smo preverjali njuno počutje in jima dodajali vodo za pitje.
Ob prihodu v Ljubljano smo ju nastanili v volčji ogradi, v kateri so trije brlogi in razgledišča. Takoj sta jo začeli raziskovati, nato pa sta se zavlekli vsaka v svoj brlog. Selitev za živali predstavlja določen stres, saj se morajo navaditi na novo okolje, nove sostanovalce, nove oskrbnike in popolnoma nov jezik. V novi ogradi se dobro počutita, spoznali sta tudi starega volka, ki pa je z mrežo ločen od novih mladenk.
Obiskovalce preseneča črno obarvana dlaka novih volkulj, ki je popolnoma drugačna od dlake volkov, ki so v preteklosti bivali pri nas. Novi volkulji pripadata podvrsti kanadski volk (Canis lupus occidentalis), naši stari volkovi, od katerih je ostal samo še eden, ostali so poginili od starosti, pa so pripadali evropski podvrsti volka (Canis lupus lupus), ki živi tudi v naših gozdovih. Graciozno se gibljeta po ogradi ali pa iz brloga opazujeta obiskovalce z rumeno obarvanimi očmi. Pripeljali jima bomo tudi mladega samca, s katerim bosta tvorili nov trop.
Mutacija je posledica »umetne« selekcije
Črno obarvani volkovi so melanistična barvna varianta volkov, ki ni nastala v naravi, ampak z mutacijo pri domačih psih prek »umetne« selekcije, ki jo je izvajal človek. V zadnjih tisoč letih so se psi večkrat križali z volkovi in tako se je prenesla tudi ta mutacija. To je tudi edina doslej znana mutacija pri živalih, ki je nastala kot posledica človekove »umetne« selekcije in se je prenesla in uveljavila v populacijah v naravi.
Foto: Petra Hrovatin
Z genetskimi analizami pri severnoameriških volkovih so raziskovalci leta 2009 ugotovili, da je genska mutacija, ki je odgovorna za tvorbo proteina beta-defenzina 3, na mestu poimenovanem lokus K, odgovorna tudi za črno barvo kožuha pri psih. V različnih delih sveta so pri volkovih ugotovili isto mutacijo. Ocenjujejo, da je nastala pri psih pred najmanj 13.000 leti. S širjenjem človeka iz Evrazije v Ameriko se je mutacija s psov prenesla na ameriško populacijo volkov, kjer je še danes najpogostejša med vsemi populacijami volkov na svetu. To je dominantna mutacija, ki se pojavlja tudi pri številnih pasmah psov.
Pojavljanje črnih volkov po svetu
Volkovi s črno obarvanim kožuhom se najpogosteje pojavljajo v gozdnih območjih Severne Amerike, kjer je kar 62 odstotkov volkov črno obarvanih. V odprtih zasneženih območjih kanadske tundre jih je le sedem odstotkov. Črni volkovi se redko pojavljajo v Evropi in Aziji, kjer so bile interakcije z domačimi psi v zadnjih tisoč letih zaradi iztrebljanja in zmanjševanja populacij volkov redke. Znani so primeri črno obarvanih »volkov« v Rusiji, ki so pravzaprav križanci s psi, v Evropi pa se najpogosteje pojavljajo v italijanski populaciji volkov, v kateri je do četrtine živali s črno barvo dlake.
Foto: Petra Hrovatin
Raziskovalci zato sklepajo, da črna obarvanost za te volkove predstavlja prilagoditveno prednost, a prava vloga te mutacije še ni bila dokazana. Znano pa je, da je protein beta-defenzin vključen v zagotavljanje imunosti proti virusnim in bakterijskim kožnim infekcijam, ki so pogostejše v toplejših gozdovih, kar naj bi bil selekcijski mehanizem, ki je omogočil tako uspešno širjenje te mutacije med »gozdnimi« volkovi v Ameriki.
Z volkovi sta v podcastu #Strašnohudi tulili tudi Klara Škrinjar in Maja Čakarić. Spremljal ju je strašno hudi Miha Krofel.
Ali veš?
• Volk je ključna vrsta v naravnem okolju, saj ima velik vpliv na ekosistem.
• Volk je tudi krovna vrsta, saj uravnava populacijo srnjadi, jelenjadi in divjih svinj. Plenijo predvsem mlade pa tudi druge šibkejše in bolne živali ter tako delujejo kot pomemben dejavnik naravnega izbora.
• Volkovi pri ljudeh vzbujajo paleto različnih čustev, zato pravimo, da so karizmatična vrsta. Z varovanjem volkov v naravnem okolju ohranjamo vsa živa bitja, ki so lahko prav tako ogrožena, vendar manj opazna, a še kako pomembna za naravno delovanje ekosistema.
• V Sloveniji so oblasti do leta 1909 za uplenjene volkove izplačevale nagrade. Volkove so lovili v pasti, jih zastrupljali, streljali, iskali legla in pobijali mladiče. Ko so jih skoraj iztrebili, so se pojavila prva razmišljanja o pozitivni vlogi volka in njegovem pomenu za ravnovesje v naravi.
• Zadnjih 20 let so volkovi v Sloveniji popolnoma zavarovana vrsta, uvrščena na rdeči seznam ogroženih vrst. Velikost populacije je ocenjena na približno 50 do 60 osebkov oziroma na 10 do 11 volčjih tropov.
• Če volkovi uplenijo domačo žival, država izplača odškodnino zanjo. Za zmanjševanje škode in konfliktnosti volkov je ob strogo določenih in nadzorovanih pogojih dovoljen tudi odstrel posameznih živali, če s tem ne škodujemo preživetju populacije.
• Raziskave kažejo, da odstrel volkov pogosto ni učinkovito orodje za zmanjševanje škode v kmetijstvu, saj se v nekaterih primerih pogostost napadov na drobnico lahko celo poveča.
• Zdrav volk za človeka praviloma ni nevaren. V Sloveniji v zadnjih stotih letih ni znanega primera napada volka na človeka.
• Volkove v Sloveniji danes ogrožajo razdrobljenost življenjskega prostora, gradnja cest in krivolov. V svetovnem merilu pa vrsta ni ogrožena.
Foto: Petra Hrovatin
Lepo vabljeni v ZOO Ljubljana, pri nas je vsak dan drugačen!
***
Mag. Irena Furlan je biologinja in pedagoška vodja v Živalskem vrtu Ljubljana., dr. Hubert Potočnik pa asistent na oddelku za biologijo Biotehnične fakultete.
