Tiskane izdaje
Ko se Giri nepričakovano oglasi z glasnim lajajočim zvokom, si predstavljaš veliko in mogočno žival. Nato pa na otok pri otroškem igrišču iz notranjega prostora spretno pripleza majhna »kepa« črno-belo obarvane dlake z rumeno oranžnimi očmi. Težko si je predstavljati, da tako majhna žival proizvaja tako glasne in celo grozljive glasove. To je Giri, pripada vrsti navadni vari (Varecia variegata) in si deli otok s še tremi brati. Leta 1998 so se skotili v živalskem vrtu Berlin, k nam so prišli stari leto dni.
Giri, Didi, Beki in Belo so četverčki, vendar si med seboj niso prav nič podobni. Razlikujejo se po vzorcu belih lis na telesu in glavi ter po vedenju. Giri je dominanten, zato je prvi pri skledi, kjer si postreže najslajše kose kivija.
Ali se prepoznajo?
Vsak dan dobijo tri obroke hrane. Prvi obrok sestavljajo posebni briketi za varije, katerim dodajamo še liste dreves in regrat. Drugi obrok je sestavljen iz listnate zelenjave, kot so radič, kitajsko zelje, špinača in peteršilj, ter gomoljne zelenjave, kot so korenje, krompir, koleraba, paprika in rdeča pesa. Zvečer pa jim prinesemo stročji fižol, brokoli, cvetačo, zeleno, čebulo in grah. Radi imajo kuhan riž, kašo, jajca, oreščke, semena in žuželke. Raziskujejo viseče kocke iz mreže, kamor skrijemo hrano, in smukajo hrano z zelenjavnih nabodal.
Z veseljem se ogledujejo v velikem ogledalu, vendar znanstveniki še niso dokazali, ali se tudi prepoznajo.
Vsak dan oskrbniki očistijo notranji prostor varijev ter preverijo električni pastir na otoku. Preverijo tudi dolžino vej okoliškega grmovja in jih pravočasno porežejo, da variji ne preskočijo vodnega jarka, ki je naravna ovira, saj ne znajo plavati.
V živalskih vrtovih se razmnožujejo hitreje
Leta 1960 so prvi variji prišli v živalski vrt v Londonu z Madagaskarja. Prvi mladiči so se skotili šele leta 1974 v živalskem vrtu v Kölnu. Danes se uspešno razmnožujejo v številnih živalskih vrtovih, v preteklosti tudi v ZOO Ljubljana. V naravi ima samica mladiče na dve leti, običajno dva, od katerih eden pogine v prvem letu starosti. V živalskih vrtovih se hitreje razmnožujejo, samice namreč skotijo mladiče vsako leto.
Naši variji so stari in jih ne razmnožujemo več. Njihova vloga pa je v izobraževalnem programu ZOO Ljubljana. Sicer pa navadne varije gojijo v več kot stotih živalskih vrtovih v Evropi.
Variji se najraje zadržujejo na visokih in široko razvejanih drevesnih krošnjah. Foto: Petra Hrovatin
Visoko nad tlemi
Med vsemi lemurji se variji največ časa zadržujejo v visokih in široko razvejenih drevesih. Najpogosteje se premikajo s štirinožno hojo in tekom po debelejših vejah ter skoki z drevesa na drevo. V naravi živijo v vlažnih zimzelenih gozdovih na vzhodu Madagaskarja. Družina obvladuje več kot sto hektarov gozda.
Navadni variji živijo v družinah. Praviloma skupino sestavlja par in do osem njunih potomcev. V deževni dobi se lahko združujejo tudi v večje, nesorodne skupine. Samice so večje od samcev, v skupini imajo vodilno vlogo in pogosteje kot samci branijo teritorij, med njimi pa se pletejo tudi močnejše vezi.
Sladkanje in opraševanje
Variji so rastlinojedi, hranijo se pretežno s sadjem, uživajo tudi liste, semena in nektar. Takrat potisnejo glavo v cvet ter nektar poližejo z jezikom. Pri tem delujejo kot opraševalci. Z občasnim objedanjem listja omejujejo rast dreves in raznašajo semena. Sami so plen za nekatere druge živali, denimo foso.
Simbioza
Variji so neločljivo povezani s simbolom Madagaskarja, drevesom popotnikov (Ravenala madagascariensis). Z zobmi trgajo podporne liste cvetov, razpirajo cvetne liste in pijejo nektar. Na nosu in glavi jim ostaja cvetni prah, tega pa prenašajo na druge cvetove in jih oprašijo. Nobena žuželka, plazilec ali ptič nima dovolj moči, da bi raztrgal podporne liste na cvetu in ga oprašil, zato je vari glavni opraševalec te vrste.
Zelo ogroženi
Vari je ena najbolj ogroženih vrst primatov na svetu. Čeprav so slabo raziskani, nekateri podatki kažejo, da je velikost njihove populacije v zadnjih dveh desetletjih upadla za več kot 80 odstotkov. V naravi jih po nekaterih ocenah živi manj kot 10.000. So izjemno občutljivi na motnje v njihovem življenjskem prostoru, kot so gradnja cest, sečnja dreves in spreminjanje gozdov v kmetijsko krajino. Dodatno jih ogroža nezakonit lov. Ker gre za največjo še živečo vrsto lemurjev, ki je povrh vsega dejavna podnevi, so za divje lovce zelo zaželen in precej lahek plen.
Karizmatična vrsta
Naravovarstveniki spodbujajo prebivalce Madagaskarja, da bi varije prepoznali kot karizmatično vrsto, ki jo je treba varovati, saj je kritično ogrožena. Uvrščeni so v dodatek I konvencije CITES, ki razen v izjemnih primerih prepoveduje trgovanje s to vrsto. Leta 2007 je dodatne ukrepe sprejela tudi madagaskarska vlada, ki je prepovedala lov na vrsto.
Trenutno poteka več programov ponovnega naseljevanja varijev, pri čemer sodelujejo tudi številni živalski vrtovi. Programi se kažejo kot delno uspešni, saj številni variji v naravi po izpustu ne znajo preživeti.
Ali veš?
• Navadni variji živijo v družinah, ki jo sestavlja par ter do osem potomcev.
• Znotraj skupine so močnejše vezi med samicami, ki so večje od samcev in imajo v skupini vodilno vlogo.
• Varije uvrščamo v družino lemurjev. Beseda lemures v latinščini pomeni duhove umrlih.
• Med prebivalci Madagaskarja kroži mit, da če nosečnica poje pritlikavega lemurja, bo njen otrok dobil njegove lepe okrogle oči.
Navadne varije obiščemo na Dogodivščinah z živalmi, Učnih urah in Naravoslovnih dnevih.
Lepo vabljeni!
***
Mag. Irena Furlan je biologinja in pedagoška vodja v Živalskem vrtu Ljubljana.
