Gilli danda, Tip-Cat, batonnet, klis ali pandolo?

Na jutrišnjem turnirju Slovenskega etnografskega muzeja se bo pomerilo okoli deset ekip pandolašev iz vse Slovenije.

Objavljeno
16. avgust 2017 11.04
Anja Jerin
Anja Jerin

Vsekakor je primerno najprej pojasnilo, kaj je pandolo. Gre za staro istrsko pastirsko družabno in športno igro, ki so jo v preteklosti igrali predvsem otroci in mladina, v zadnjem času pa je doživela porast med športnimi navdušenci tudi na račun omenjenega turnirja, ki bo letos že petič potekal v prestolnici in šteje za turnir državnega prvenstva v tej igri. Turnir Slovenskega etnografskega muzeja v igri pandolo organizira Zveza društev igre pandolo Slovenije v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem, ki od leta 2011 opravlja naloge nacionalnega Koordinatorja varstva nesnovne kulturne dediščine.

Vse do 60. let 20. stoletja so igro pandolo igrali otroci in mladina na dvoriščih, ulicah in trgih primorskih vasi in mest, leta 1993 pa je z oživitvijo postala prava športna igra z zapisanimi pravili in zvezo, ki od leta 2000 dalje povezuje posameznike in društva ter organizira tekmovanja.

Igra pandolo je bila v letu 2013 vpisana tudi v Register nesnovne dediščine, doslej so bili ob enoti evidentirani trije nosilci, ki ohranjajo to nesnovno kulturno dediščino: Kulturno društvo starodavnih iger Punta Piran, Kulturno in športno društvo Dolga Štorija in Prostovoljno gasilsko društvo Hrvatini.

Pomemben mejnik je bilo leto 2014, ko je Zveza društev igre pandolo Slovenije kot nacionalna športna zveza neolimpijskega športa postala članica Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez.

Vsakomur, ki bo v soboto od daleč opazoval pandolaše, ki poskušajo z ozko leseno palico odbiti krajšo zašiljeno paličico, bodo misli najprej ušle v svet bejzbola. Kar sploh ni napačno, saj igra velja za predhodnico bejzbola in kriketa, kjer se prav tako po dve skupini igralcev pomerita v osvajanju ozemlja oziroma igrišča. Igra pandolo ima menda korenine v stari Indiji, od koder se je s pastirskimi nomadi širila po svetu. Kot Gilli danda jo poznajo v Pakistanu, Tip-Cat v Ameriki, batonnet v Franciji, klis na Balkanu. Pandolo igrajo tudi na Hrvaškem in v Italiji.


Igra pandolo leta 1956. Foto: Arhiv Zveze društev igre pandolo Slovenije


Utrinek s 1. festivala tradicionalnih iger v Sloveniji - Pandolo na Mediteranu, ki je letos julija potekal v Piranu. Foto: Arhiv Zveze društev igre pandolo Slovenije

Za pandolo so tako potrebni odprt, dovolj velik prostor, zašiljena lesena paličica, imenovana pandolo, dolga 11 centimetrov, lesena palica, imenovana maca, dolga 55 centimetrov, in dve ekipi s po tremi motiviranimi igralci, ki poskušajo z maco pandolo odbiti čim dlje od začetne točke oziroma baze v označeno igrišče. Najprej ena ekipa napada ozemlje, druga pa ga brani, nato se ekipi zamenjata.

Igro sestavljajo začetni udarec ali servis, ko napadalec z maco udari po konici pandola, da se ta dvigne v zrak, in ga poskuša odbiti čim globlje po igrišču. Nasprotna ekipa nato cilja bazo, izbija pandolo za točke in ocenjuje razdalje z dolžino mace, pri čemer je število doseženih točk enako številu mac. Ekipa, ki doseže večje število točk, je zmagovalka.


4. turnir Slovenskega etnografskega muzeja v igri pandolo je avgusta 2016 potekal na igrišču Športnega društva Tabor. Foto: Anja Jerin

Poleg turnirjev, ki jih Zveza društev igre pandolo Slovenije organizira vse od svoje ustanovitve, se ekipe pandolašev redno udeležujejo tudi srečanj v tujini, sodelujejo na festivalih starih iger in pandolo igrajo ob nekaterih prireditvah in verskih praznikih v obalnih mestih. S tem skrbijo za ohranjanje in promocijo te stare istrske igre, za katero kaže, da ne bo šla v pozabo, saj so se nad njo navdušili tudi mladi iz Prekmurja.


Za igro sta potrebna pandolo in maca. Foto: Anja Jerin


Igra pandolo se je leta 2016 v prestolnici igrala na Športnem igrišču Tabor, kjer bo turnir potekal tudi letos. Foto: Anja Jerin

***

Anja Jerin je višja kustodinja v Slovenskem etnografskem muzeju.