Leporello »Pozdrav iz Postojnske jame«

Leporello je ime dobil po Mozartovem junaku, don Juanovem slugi Leporellu, ki je v podobni knjižici vodil seznam gospodarjevih ljubic.

Objavljeno
11. avgust 2017 16.59
Alenka Čuk
Alenka Čuk

Predstavljajte si, da se piše leto 1900, vi pa ste obiskali že takrat svetovno znano Postojnsko jamo, ki ji je svojo naklonjenost kar dvakrat, z obiskoma leta 1857 in 1883, izkazal tudi »sam presvitli cesar Franc Jožef I.«. In ob obisku ste neizmerno uživali. Ko bi le premogli fotoaparat, da bi z njim za vse čase lahko ovekovečili tisto, kar ste v Postojni videli. K sreči so nekateri podjetni Postojnčani že takrat vedeli kaj ponuditi obiskovalcu, da se bo pri nas počutil dobro, užival v gostoljubju domačinov, se zabaval in (za nameček) delček tistega, kar je občudoval v Postojni, lahko odnesel celo s seboj − tudi zato, da bo pozneje doma nad našimi naravnimi lepotami lahko navdušil še svoje prijatelje in znance.

Ob pisani množici najrazličnejših motivov Postojne, njene jame in ogleda vrednih okoliških krajev, odtisnjenih na razglednicah, mnogih drugih spominkov (celo kapnikov), so bili v tistem času obiskovalcem na voljo tudi leporelli, majhne, v harmoniko ali knjižico zložene publikacije, v njih pa že omenjene podobe, ki še danes pritegnejo gledalčevo oko.

Kaj sploh je leporello? Največkrat ga sestavlja od deset do 14 na dolgem papirnatem traku odtisnjenih sličic, pritrjenih na trdnejšo podlago, različnih mer. Menda je leporello ime dobil prav po Mozartovem junaku, don Juanovem slugi Leporellu, ki je v podobni knjižici vodil seznam gospodarjevih ljubic.

Manjši nabor leporellov iz zbirke Notranjskega muzeja predstavljamo na stalni razstavi »KRAS«, Muzej krasa, v delu, kjer govorimo o najbolj prepoznavnih slovenskih turističnih jamah. Leporelli spadajo med edicije, ki so v času izdajanja (med promocijskimi tiskovinami jih najdemo tudi danes) podpirali v tistem času (na prelomu stoletij) hitro razvijajočo se turistično industrijo. Muzejska zbirka po številu sicer ni velika, šteje okrog 35 različnih primerkov, a jo seveda iz leta v leto dopolnjujemo, je pa dragocena zaradi različnih, zanimivo oblikovanih in predvsem dobro ohranjenih primerkov.


Izbor leporellov iz zbirke Notranjskega muzeja Postojna. Foto: Valter Leban

Še pred izumom fotoaparatov so bile upodobitve krajev − ali grafike ali slike, pozneje pa predvsem razglednice in različni »suvenir-albumi« − med obiskovalci turističnih krajev močno priljubljeni. Čeprav danes o številnih suvenirjih nimamo vedno najlepšega mnenja, pa se tudi z njihovo pomočjo spominjamo popotovanj. To velja tudi za izjemen leporello, ki ga hrani Notranjski muzej, obiskovalci pa so si ga skupaj s preostalimi primerki iz zbirke lahko do konca novembra 2016 ogledali na občasni razstavi V »harmoniko« zložene podobe Postojne in njene jame. Pred letom 1897 ga je natisnil takrat dobro znani nemški mojster tovrstnih izdaj Louis Glaser iz Leipziga.

Leporello oziroma souvenir-album, kot ga je poimenoval Glaser, je sestavljen iz bogato okrašene barvne naslovnice z napisom Gruss aus der Adelsberger Grotte (Pozdrav iz Postojnske jame), podobne, a enostavneje oblikovane zadnje platnice in štirih litografskih podob, ki se, oblikovane kot hrastov list, lahko razprejo kot pahljača. Ob tipični veduti Postojne s konca 19. stoletja prepoznamo dobro znane in zanimive motive iz Postojnske jame in Otoške jame. Podobne leporelle so prodajalci spominkov v tistem času ponujali obiskovalcem številnih evropskih in svetovnih prestolnic. Znano je namreč, da je Louis Glaser s 300 različnimi souvenir-albumi zalagal kar 128 založnikov po vsem svetu. Zanimiva je tudi pot, ki jo je opravil naš, postojnski primerek.

Zaznamek na naslovnici namreč pove, da ga je v Postojni za binkošti maja 1900 kupila Čehinja. In v enem od čeških antikvariatov ga je pred nekaj leti za svojo zbirko odkupil Notranjski muzej.

***

Alenka Čuk je muzejska svetovalka v Notranjskem muzeju Postojna.