Tiskane izdaje
Marsikdo od vas je ob sprehajanju po čudovitih poletnih vrtovih že naletel na ogromne cvetove katerega izmed hibiskusov (Hibiscus L.). Ob pogledu na velike, razprte in barvite cvetove na bleščeči zelenini listov nam kar zastane dih. Ali je sploh mogoče, da lahko rastlina tvori tako mogočne cvetove?
A ta izredna lepota je, žal, kratkega diha. Zjutraj zacveti, popoldan in zvečer pa cvet lahko že ugaša. A nič zato, hibiskusi cvetijo dolgo obdobje, večinoma v toplem poletju in takrat se vsak dan razpre polno novih cvetov. Lepota tako vsak dan znova vznika in vabi. In to je njih čar, stalno razpiranje polnih nabreklih popkov, iz katerih se izvijajo sprva še malo pomečkani cvetni listki, ki svojo barvitost razpirajo v soncu.
Ob razprtju velikih barvitih venčnih listov se v sredi pokažejo tudi številni prašniki, ki so zrasli v cev, nad njimi pa se pne plodnica, sestavljena iz petih ali večih zraslih plodnih listov. Vse skupaj izrazito moli iz cveta in kar mamljivo vabi opraševalce. Plod je glavičast suh pokovec. Hibiskusi so lahko enoletnice ali trajnice, grmi in celo drevesa.
Lepoto hibiskusov so na Kitajskem zelo cenili in so jo v obdobju dinastije Ming (1368 - 1644) upodabljali na porcelanu. Dandanes pa je večina te lepote plod številnih križanj med okoli osmimi naravnimi vrstami, ki izhajajo iz tropskih predelov Indije, Kitajske, Mavricija, Havajev, Fidžija in Madagaskarja.
Poleg naravne vrste H. trionum v Južni Evropi je bila prva eksotična vrsta, ki je prišla v Evropo, vrsta H. rosa-sinensis. Prinesli so jo okrog leta 1597, torej ob koncu 16. stoletja. Vedenje o šipkih in njih kultura pa se je začela širiti od začetka 19. stoletja. Ob stiku vrst iz Havajev in Kitajske so med njimi nastali križanci, ki so se razširili po vsem svetu. Ne samo, da je vrsta H. rosa-sinensis prva prišla v naše kraje, ampak je tudi med najbolj poznanimi tropskimi lepotci in prav tako njeni križanci z resnično velikimi cvetovi.
Foto: Jože Bavcon
Iz omenjene vrste so izpeljani številni križanci, nekateri tudi s podvojenim ali potrojenim številom venčnih listov. Čeprav tropska, je v marsikaterem domu čudovita lončnica. Dandanes med čebrovkami ali pa v kakšni sredozemski zasaditvi pogosto opazimo še eno pozornost vzbujajočo vrsto hibiskusa.
Gre za vrsto H. coccineus, z velikimi, široko odprtimi in intenzivno rdečimi cvetovi. Med tistimi prezimno trdnimi je najbolj razširjena vrsta H. syriacus ali sirski oslez, ki pa je doma v Aziji in ne v Siriji, kot je to napačno menil Linne, ki ji je dal to ime. Je zelo znana rastlina, saj so jo včasih imeli po vseh meščanskih vrtovih. Tam preprosto ni smel manjkati, zašel pa je tudi na podeželje.
Cveti praktično v najtoplejšem delu poletja vse do jeseni. Če ga lepo obrežemo se razvije v gost grm z mnogo cvetovi. Porežemo ga zgodaj spomladi in ga lahko celo oblikujemo v žive meje. Slabost tovrstne žive meje le v tem, da pozno olista in spodaj običajno ni gosta, saj je sirski oslez bolj manjše drevo kot pa grm. A prenese skoraj vse, tudi zelo slabo zemljo, le sonce ima rad, zato v senci slabo cveti.
Hibiskusi pa niso le lep hortikulturni okras, ampak so nekateri med njimi celo uporabni. Vrsta H. sabdariffa se uporablja za pripravo čaja. Rdeče čašne liste in čaše poberejo in iz svežih ali posušenih pripravijo prevretek, ki se ga lahko spije kot topel čaj ali ohlajen osvežilni napitek.
Poleg tega se čaše uporabljajo za barvanje hrane, cvetovi in listi pa kot zelenjava. Iz popkov pripravljajo marmelade, stebla pa so vir rastlinskih vlaken. Bogata je tudi simbolika hibiskusov. Na Havajih so rdeči hibiskusovi cvetovi povezani z ljubeznijo; če jih dekle nosi za levim ušesom, pomeni da išče ljubimca, če pa ima cvet zataknjen za desnim ušesom, pa to pomeni, da ga že ima.
Foto: Jože Bavcon
Beli hibiskusovi cvetovi simbolizirajo ženstvenost, lepoto in čistost. Rumeni pomenijo srečo in sonce, rožnati pa prijateljstvo. Nekatere države so lepoto hibiskusa vključile kar med svoje nacionalne simbole. Tako je ena izmed vrst hibiskusa (H. brackenridgei) nacionalna cvetlica Havajev.
Kakršne koli barve že, hibiskusi vedno pritegnejo naš pogled. Z dotikom mehkih in nežnih venčnih lističev pa nas spomnijo na popolnost narave in nam vsaj za trenutek pričarajo rajski vrt. Kar nekaj primerkov iz čudovitega kraljestva hibiskusov si lahko obiskovalci ogledajo v tropskem rastlinjaku v Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. Nekaj pa jih je možno videti tudi v rastlinjaku v Tivoliju.
***
Dr. Jože Bavcon je vodja, mag. Blanka Ravnjak pa raziskovalka Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani.
