Tiskane izdaje
Pred več kot 500 leti je iznajdba premičnih črk spremenila način nastajanja knjig. Do iznajdbe tiska so besedila prepisovali, kar je bil drag in dolgotrajen postopek, zapisana beseda in z njo znanje pa dostopna le maloštevilnim izbrancem. Šele pojav tiska v Evropi v 15. stoletju je omogočil hitrejšo in cenejšo reprodukcijo besedil in končno odprl vrata množični kulturi. Tiskane knjige so s pomočjo knjigotrštva, knjigarn in knjižnic dosegle bralce v vseh jezikih.
Gutenbergova tiskarska preša pomeni prelomnico v zgodovini tiskanja knjig, postala je osnovno orodje za širjenje idej in znanja. Povzročila je oživitev učenja, pospešila razvoj umetnosti, znanosti in medicine, kar je navdihnilo kulturno dogajanje in spremenilo tok zgodovine. Iznajdba Johannesa Gutenberga iz Mainza je nadomestila ročno prepisovanje in blok tiskanje. Vendar si Gutenberg tedaj ni mogel zamišljati, kako daljnosežen vpliv bo imela njegova iznajdba na svet.
Danes smo že s celo nogo stopili v novo revolucijo. Digitalna revolucija 21. stoletja obljublja, da bo na novo napisala pravila tiskanja knjig in založništva s še več demokratizacije in širjenjem dosegljivosti tiskane besede. Kot pred njo Gutenbergova preša, digitalna tiskarska tehnologija ne le generira ekonomske koristi, ampak hkrati preoblikuje zaporedje v verigi tiskanja knjig in dodatno povečuje vznemirljive možnosti, kot sta samozaložništvo in personalizacija.
Možnost tiskarjev in založnikov, da tiskajo v manjših nakladah, je povzročila novo življenje v knjižni produkciji, z minimizacijo tveganja presežkov v nakladah in ponovitvah tiskanja je prinesla bogat in pester izbor naslovov na knjižni trg. Zgodba o digitalnem fenomenu v knjižni industriji je zelo zanimiva in na različne načine vpliva na knjigotržce, knjigoljubce in na vsakega ambicioznega avtorja, ki hoče povedati zgodbo.
Razvoj tehnologij poganja spremembe in ima socialne in komercialne posledice, priča o fascinantnem potovanju skozi čas in razvoju v tiskanju, izdelavi papirja in publiciranju.
Prva zasnovana po stiskalnici za grozdje
Izbrani primerki tiskarskih strojev iz slovenskih tiskarn so na ogled v Tiskarskem oddelku Tehniškega muzeja Slovenije v Bistri pri Vrhniki ali pa so shranjeni v muzejskem depoju. Vsak izmed njih je zgovoren pričevalec zgodovine tiskarstva na slovenskih tleh pred digitalno ero.
Gutenberg si je menda prvo tiskarsko prešo zamislil po sočasnih stiskalnicah za grozdje. Skozi stoletja je »tiskalnica« le malo spreminjala obliko: ima dve horizontalni tiskalni plošči, sprva je bila lesena, pozneje so jo izdelovali iz litega železa. Kljub razvoju tiskarskih strojev od industrijske revolucije naprej je tiskarska preša izvorne oblike še po drugi svetovni vojni ohranjala mesto v tiskarnah za ekskluzivne vrste tiskovin.
Tiskarska preša Ideale A. Hogenforst, Leipzig, je iz okoli leta 1920 in je na moč podobna Gutenbergovi preši. Kot večina strojne opreme po slovenskih tiskarnah je tuje izdelave, saj na slovenskih tleh nikoli nismo imeli lastne proizvodnje tiskarskih naprav in opreme. Med obema svetovnima vojnama je bila ta preša del strojne opreme v Jugoslovanski tiskarni v Ljubljani. Ko pa so jo zaradi posodobitve odpisali, jo je od povojne lastnice ČZP Ljudska pravica odkupil umetnik Julijan Miklavčič za tiskanje svojih grafik. Tako je bila naprava v svojem »drugem življenju« v uporabi še skoraj tri desetletja, od okoli 1980 do umetnikove smrti leta 2007. Svoje »tretje življenjsko obdobje« je naprava nastopila leta 2011, ko jo je muzej odkupil in jo kot bogatega pričevalca tiskarske zgodovine uvrstil med pomembne predmete tehniške kulturne dediščine, ki jo hranimo za zanamce.
***
Mag. Martina Orehovec je kustosinja v Tehniškem muzeju Slovenije.
