Kabinet čudes: Pot po Ljubljani v rimsko Emono

Posebno mesto v zgodovini Ljubljane zaseda obdobje rimske Emone, katere sledi so se ohranile v samem mestnem jedru vse do današnjih dni. Sprehod po današnji Ljubljani vas lahko odpelje 2000 let nazaj, v čas Emone, v mesto, ki je živelo od prvega do začetka šestega stoletja. Zanimivo je ugotoviti, da je po trasi Slovenske ceste nekdaj vodila tudi glavna cesta skozi Emono.

Skozi kanalizacijski pokrov v rimski čas

V središču današnje Ljubljane torej leži urbani arheološki park Emona. Sestavlja ga deset lokacij, ki so med seboj povezane s krožno potjo. Čeprav so označene s tablami in do njih vodijo kažipoti, jih je pravzaprav težko najti in včasih še težje prepoznati. Danes povsem nerazumljiv je pokrov rimske kanalizacije, zato ga zlahka spregledamo, čeprav stoji ob tako prometni cesti, kot je Aškerčeva.

Zemljevid Arheološkega parka Emona: deset lokacij rimske predhodnice Ljubljane v samem središču sodobne Ljubljane. Za povečavo kliknite na zemljevid. Foto: dokumentacija MGML

Ta veliki kamen je pokrov rimske kloake − kanalizacijskega kanala, ki je pod tedanjo cesto odvajal odpadne vode iz tega predela mesta Emona do reke. Foto Paternoster/MGML

Pot do Emonske hiše je zavita mimo današnjih zasebnih hiš in dvorišč, tako da je potrebnega kar nekaj poguma in vztrajnosti pri iskanju hiše iz časa Rimljanov. Rimski zid na Mirju pozna skorajda vsak Ljubljančan. Ne vedo pa vsi, da je za njegovo sedanjo podobo zaslužen arhitekt Jože Plečnik. Kakšen je bil ta kos emonskega obzidja videti v rimskem času, ne vemo natančno: tja do osem metrov visok in najbrž ometan, da je lažje kljuboval vremenu. Zid in park ob njem sta ob temnih večerih skrivnostna, saj tam menda prebiva vila z rimskega zidu, o kateri poje Ditka Haberl.

Neznana Emonska hiša ...

... in dobro znani Rimski zid. Foto: Baronchelli

Kako naj poiščem pokopano mesto?

Kako najti krstilnico, v kateri so krščevali prve kristjane na tem območju? Kje iskati velika pokopališča, ki so nastala v stoletjih obstoja Emone? Celoten mozaik sestavite na krožnem ogledu Arheološkega parka Emona, ki se začne v Mestnem muzeju Ljubljana. Čas je pravi, saj je do oktobra dovolj toplo, da so odkriti tudi najbolj občutljivi ostanki, kot so pisani mozaiki, ostanki stenskih fresk in dobro ohranjenega ogrevalnega sistema.

Če ste raziskovalnega duha, ostanke poiščite sami, saj so, kot rečeno, označeni s pojasnjevalnimi tablami. Če ste goreči uporabniki pametne telefonije, si z nekaj pomoči naložite mobilno aplikacijo Nexto. Analognim obiskovalcem je v Mestnem muzeju Ljubljana na voljo tiskani vodnik, bolj družabnim so namenjena številna vodstva, družine pa prav tako v muzeju prejmejo otroški tiskani vodnik Emona od E do A. Torej ni razloga, da bi Emona še naprej ostala skrita!

 Vse poti vodijo v Emono! Foto: Peunik, dokumentacija MGML

***

Načrtujte svoj obisk Arheološkega parka Emona in odpiralni čas parkov preverite na tej povezavi.

***

Dr. Bernarda Županek je kustosinja za antiko v Muzeju in galerijah mesta Ljubljane.

***

Kabinet čudes na Delo.si

Kot odgovorna medijska hiša, ki svoje družbene vloge ne vidi zgolj v informiranju javnosti, ampak veliko pozornosti namenja tudi izobraževanju, smo v sodelovanju z ducatom kulturno-izobraževalnih institucij za vas pripravili rubriko Kabinet čudes.

Dvakrat na teden (ob torkih in petkih) vas s poučnimi zgodbami popeljemo v čudežni svet znanja.

V projektu so nam svoje znanje posodili Hiša eksperimentov, Slovenski etnografski muzej, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Živalski vrt Ljubljana, Park vojaške zgodovine, Mestni muzej Ljubljana, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Tehniški muzej Slovenije, Moderna galerija, Železniški muzej Slovenskih železnic in Muzej novejše zgodovine Celje.

Po dosjeju Kabineta čudes lahko brskate TUKAJ. Želimo vam obilo bralnih užitkov pri odkrivanju novega.