Kabinet čudes : Slovenski tiskarski stroj iz leta 1955

Slovenski inovator Edvard Prodan (1909−1990) iz Ljubljane je leta 1955 skonstruiral in izdelal prvi stroj za brezkončni tisk napisov in znakov na trakove iz tekstila in polivinila in ga leta 1957 izpopolnil za barvno tiskanje. Stroj in postopek za tiskanje je patentiral in za to prejel jugoslovansko in mednarodno patentno listino v Švici.

Patentna listina Foto: Dokumentacija TMS

Rodil se je leta 1909 v Trstu. Nižjo šolo je obiskoval v Trstu, Lendavi in Ljubljani. Po 1. svetovni vojni se je izučil za puškarja in finomehanika ter bil nekaj časa zaposlen v Smodnišnici v Kamniku. Med 2. svetovno vojno je bil zaposlen v Ljubljani, na Magistratu, v gradbenem oddelku. Vključil se je v OF in bil leta 1943 odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachau, po vojni pa se je peš vrnil v Ljubljano. Nato je postal direktor ljubljanskega podjetja Propaganda. Tu je leta 1955 izdelal prvi rotacijski stroj za globoki tisk za brezkončno tiskanje na tkanino in ga leta 1957 izpopolnil za dvobarvni tisk. Patentirani postopek tiskanja je predvideval uporabo barv, odpornih proti pranju, ki se po končanem tiskanju predhodno sušijo na zraku na naraven način na prehodu prek vodilnih valjev, nameščenih v prostoru delavnice. Popolno sušenje in fiksiranje barve na tekstilnem traku je tako potekalo v posebnem stroju, ki je bil dodan rotacijskemu tiskarskemu stroju za globoki tisk. Bil je opremljen z večjim številom valjev, da se je na poti po njih tisk na traku dokončno posušil in fiksiral s pomočjo vročega zraka.

Takrat je bil to edini stroj, ki je omogočal takšen tisk. Po končanem sestavljanju je deloval brez popravkov skoraj 20 let, kar priča o genialnosti konstruktorja in izdelovalca stroja, ki je bil brez formalne visoke strojne izobrazbe. Poslovno je sodeloval s številnimi velikimi podjetji po Jugoslaviji − s tekstilnimi in s tistimi, ki so svoje izdelke pakirala v potiskano plastiko. Tako je to, vključno z izvrstno samogradnjo stroja, tudi primer uspešne realizacije celotne poslovne ideje v času socializma, ki ni bil naklonjen obrtnikom, privatni lastnini in naprednim idejam. Leta 1970 je obrt zamrla, pojavljati so se začele drugačne embalaže in tudi druge vrste tiska.

Bakrotiskarski stroj Edvarda Prodana Foto: Nada Žgank in Domen Pal

Edvard Prodan je bil v mladosti član kolesarskega kluba AŠK Primorje in bil uspešen ter priznan kolesar celo v mednarodnem merilu. Kolesa za dirke si je izdeloval sam in tako tudi v športu uporabljal svoja praktična znanja. Po drugi svetovni vojni je bil član odbora Ljudske tehnike in je ves čas pomagal s praktičnimi nasveti pri strojnih rešitvah mlajšim rodovom inženirjev in tehnikov. Svojo bogato življenjsko pot je sklenil leta 1990 v Ljubljani v starosti 81 let.

Leto po njegovi smrti je njegova družina tiskarski stroj predala Tehniškemu muzeju Slovenije. Ob stoti obletnici rojstva Edvarda Prodana je leta 2008 inovatorjev sin Tomaž muzeju predlagal, da bi skupaj pripravili razstavo in stroj postavili na ogled. Zbral je različno dokumentarno gradivo in na podlagi ustnih pričevanj podrobno popisal očetovo delo v zvezi s tiskarskim strojem. Muzeju je tudi poklonil pripomočke in različne merilne inštrumente, ki jih je njegov oče uporabljal pri svojem delu s strojem.

Danes ima tiskarski stroj Edvarda Prodana kot patentirani stroj posebno mesto med muzejskimi predmeti in je edini stroj v tiskarski zbirki, ki je samogradnja in rezultat lastnega znanja, iznajdljivosti in izkušenj. Predmet priča o slovenski inovativnosti in podjetnosti v preteklosti ter o tradiciji slovenske tehnične kulture.

Detajl bakrotiskarskega stroja: cilindrična matrica za tiskanje in potiskani plastični tulec embalaže za šampon. Foto: Martina Orehovec

Zgodba tiskarskega stroja in njegovega konstruktorja je predstavljena v Bistri kot del stalne razstave v Tehniškem muzeju Slovenije, kjer je na ogled tudi film o testnem zagonu stroja s poskusnim tiskanjem.

***

Mag. Martina Orehovec je muzejska svetovalka in kustosinja v Tehniškem muzeju Slovenije.