Spletna dostopnost

Eksponatov ne razstavljamo le v muzejih, predstavljamo jo tudi na spletu. Kako pa so strani prilagojene ranljivim skupinam?

Objavljeno
28. september 2017 14.10
Gregor Ilaš
Gregor Ilaš

Verjetno ste že naleteli na spletno stran, ki je niste mogli odpreti ali si je ogledati. Manjkal je neki vtičnik ali pa vaš brskalnik ni bil posodobljen in ni podpiral določenega formata. Odpirala so se vam reklamna okna, stran je bila nepregledna, osnovnih informacij pa ni bilo mogoče najti. Na takšno spletno stran se verjetno niste več vrnili.

Kaj pa če ne gre za neko obskurno spletno stran, temveč za spletišče javnega pomena? Muzeja, mogoče, ali druge javne institucije, katere storitev potrebujete? Zahtevali bi, da je spletna stran dostopna z vsemi najbolj pogostimi spletnimi brskalniki in napravami.

V takšnem položaju, da torej težje dostopajo do spleta, se pogosto znajdejo različne skupine ljudi, poimenovane ranljive skupine. Med njimi pa se prej ali slej v različnih situacijah in življenjskih obdobjih znajde vsak izmed nas. V ožjem pomenu pa ranljive skupine predstavljajo gibalno ovirane, slepe in slabovidne, gluhe in naglušne osebe, osebe po poškodbi glave in osebe s težavami v duševnem zdravju.

Spletna dostopnost je termin in zahteva, da mora biti splet zasnovan tako, da se lahko vanj aktivno vključijo vsi, tudi ljudje iz ranljivih skupin. Da je to nujno, pripoznavajo tako Združeni narodi kot Evropska unija. Konvencija ZN o pravicah ljudi s posebnimi potrebami opredeljuje dostop do informacijsko-komunikacijskih tehnologij kot osnovno človekovo pravico. Dostopnost zajema tako socialno vključenost invalidov, starejših oseb, ljudi, ki živijo na podeželju, kot tudi ljudi, ki živijo v deželah v razvoju.

Dodaten vidik dostopnosti je tudi tehnološki, ki predpostavlja, da lahko dostopamo do spletnih strani ne glede na napravo in opremo (starejši računalnik, tablica, različna programska oprema). Tudi EU se zaveda univerzalne razširjenosti in pomena spleta, zato je na mednarodni dan invalidov, 3. decembra 2012, sprejela direktivo o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja, ki je začela veljati lani.

Spletne strani morajo biti torej zasnovane tako, da lahko neko spletno stran (ter posledično storitev) brez dodatnih sprememb ali prilagoditev uporablja čim več ljudi. To pomeni domišljen in preprost dizajn ter upoštevanje spletnih standardov, ki jih določa Konzorcij za splet (W3C). Ta je tudi izdal smernice za spletno dostopnost (Web Content Accessibility Guidelines - WCAG), ki jih sestavlja niz pravil, ki določajo, kako naj bo splet dostopen. Poseben poudarek je namenjen ranljivim skupinam in njihovemu olajšanemu ter univerzalnemu dostopu do spletnih vsebin.

V okviru projekta Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim skupinam smo se v Slovenskem etnografskem muzeju odločili, da spletno stran nadgradimo v smeri še večje dostopnosti, univerzalnosti, ob upoštevanju že omenjenih Smernic za spletno dostopnost (WCAG 2.0).

Kaj vse smo spremenili? Fotografijam smo dodali oznako alt, ki je tekstovna alternativa tej fotografiji (njen opis). Bralnik zaslona, ki ga uporabljajo slabovidni in slepi, ne prebere informacije, ki je posredovana na letaku (ta je zanj le nevidna slika), temveč mora biti izpisana v tekstu. Prenovili smo menijsko vrstico ter jo prečistili − uporabili smo bolj uveljavljene izraze ter se še bolj usmerili k obiskovalcem (od tod »meni za obiskovalce«).

Najpomembnejše informacije je mogoče najti že na prvi strani, na primer kje, kdaj, kako, iskalnik, družabna omrežja, zemljevid strani. Mogoče je izbrati tudi večje črke, kontrast, dodana pa je še povezava na posebno podstran o dostopnosti. Spletno stran smo optimizirali za mobilne naprave s tako imenovanim odzivnim oblikovanjem (»responsive design«). To pomeni, da je spletna stran prilagojena za vse naprave, s katerimi dostopamo do nje − namiznemu računalniku, tablici ali telefonu.

Opustili smo zastarele videoformate. Spletna stran je zasnovana dosledno, kar pomeni, da imajo vse podstrani enako strukturo. Pripravili smo tudi avdiovodnike, avdioopise ter videovsebine v slovenskem znakovnem jeziku, ki so zdaj objavljeni na spletni strani. Po spletni strani je mogoča navigacija samo s pomočjo tipkovnice. Čeprav se zdi sprva, da je takšna prenova zapletena in draga, pa je dobra novica ta, da je mogoče večino opravil narediti sproti in brez večjih predelav. Pomembno je to, da poznamo standarde in jih upoštevamo.

Pogled na podstran z video vsebino v slovenskem znakovnem jeziku.

Na spletu obstaja kar nekaj brezplačnih orodij, s katerimi lahko upravljavci spletnih strani preverijo, kako so te skladne s Smernicami za spletno dostopnost. Omenim naj WAVE Web Accessibility Tool  in AChecker - Web Accessibility Checker. Ta orodja ne dajejo celotnega vpogleda v problematiko dostopnosti, ker preverjajo samo programske vidike dostopnosti, so pa hiter in ilustrativen pokazatelj, kako dostopna je neka spletna stran.

***

Mag. Gregor Ilaš je bibliotekar v Slovenskem etnografskem muzeju.