Pričevalec cvetočega obdobja in grenkega konca

Tiskarski stroj iz nekdanje Tiskarne Mladinska knjiga

Objavljeno
27. marec 2017 18.27
Martina Orehovec
Martina Orehovec

Mladinska knjiga je ime, ki vzbuja asociacije na številna dela domače in svetovne književnosti. Še danes so med bralci priljubljene njihove starejše knjižne zbirke Kondor, Lirika, ob mladinskih romanih ter revijah Ciciban in Pionir pa so zorele in odraščale številne generacije.

Knjige založbe Mladinska knjiga so dolgo časa tiskali v lastni tiskarni. V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki hranimo manjši tiskarski stroj z začetkov tiskarne, ki priča o bogati tiskarski tradiciji podjetja. Ob prevzemu leta 2011 je bil v stroj vpet tiskarski stavek s kratkim orisom zgodovine tiskarne, sestavljen iz številnih drobnih svinčenih črk. Neizbrisno. Vsak trenutek pripravljen, da »pove« zgodbo tiskarne s svojim odtisom. Potrebna je samo tiskarska barva, papir in nekaj vrtljajev tiskarskega kolesa ... Še danes lahko v muzeju odtisnemo naslednjo zgodbo z naslovom Korenine naše preteklosti (stavljena okoli 1985):

Litografija je temeljni kamen med koreninami Tiskarne Mladinska knjiga, litografija kot umetnost in tehnologija, ki je vnesla v stroko pisanost barv, sodobnost in perspektivo v tehniko tiskanja in veliko spremembo v črno simboliko grafičarjev starejših generacij.

Zgodovino naše tiskarne spremljamo od leta 1920, ko je mladi litograf Josip Čemažar (1891−1959) ustanovil v Ljubljani svojo specializirano litografsko podjetje »Litografija Josip Čemažar«. V obdobju med obema vojnama je bilo to zelo uspešno grafično podjetje v razvojnem vzponu in je ostalo po vojni vihri neokrnjeno. Po nacionalizaciji leta 1945 je bilo podjetje preimenovano v »Umetniški zavod za litografijo«, kateremu se je tri leta kasneje priključila še nekoč prva slovenska litografija priznane Blaznikove tiskarne. Ko so litografske preše in kamnotiskarske stroje zamenjali tedaj sodobnejši stroji za offsetni tisk, se je leta 1951 k našemu podjetju priključil še obrat knjigotiska nekdanje Partizanske tiskarne. Litografijo je postopoma zamenjal modernejši in bolj perspektiven offsetni tisk, za katerega se je »Umetniški zavod za litografijo« dokončno specializiral.

Pomemben razvojni mejnik Tiskarne Mladinska knjiga je bila združitev podjetja Umetniški zavod za litografijo in že tedaj priznane Založbe Mladinska knjiga v letu 1958. Nastalo je moderno usmerjeno grafično podjetje za proizvodnjo knjig z osnovnim ciljem: tiskati najboljše knjige za mlajše bralce vseh generacij. Nastala je Tiskarna Mladinska knjiga, kateri se je takrat priključilo še podjetje za izdelavo papirne konfekcije Karton iz Ljubljane.

V naslednjih desetletjih se je Tiskarna Mladinska knjiga tehnično, tehnološko in poslovno razvila v moderno in specializirano evropsko tiskarno za proizvodnjo knjig z uveljavljenim imenom na svetovnem trgu.

»Naše izkušnje − 300.000.000 knjig za bralce vsega sveta« je znana krilatica, ki spremlja pisanega metulja kot odprto knjigo v simbolu naše grafične hiše − Tiskarne Mladinska knjiga.

Mladinska knjiga Tiskarna

Yugoslavija, 61000 Ljubljana, Titova 145

S transformacijo iz socializma v kapitalizem so se konec 20. stoletja lastninsko preoblikovala številna velika podjetja v Sloveniji. Eno takšnih je bila Tiskarna Mladinska knjiga v Ljubljani. Novi lastniki, nove tehnologije in novi informacijski mediji so bili zanjo žal usodni.

Leto 2009 je bilo za delavce tiskarne, na koncu imenovane MKT print, zelo grenko. S stečajem podjetja jih je bilo čez noč postavljenih na cesto več kot 300. Njihova tiskarna je po skoraj 90 letih propadla.

***

Mag. Martina Orehovec je muzejska svetovalka in kustosinja tiskarskega oddelka v Tehniškem muzeju Slovenije.