Tiskane izdaje
V različnih kulturah so vrata prostorski in simbolni prehodi. So univerzalna človeška prvina, saj se skoznje rodimo, v življenju prehajamo od vrat do vrat in na koncu življenja po predstavah skoznje tudi simbolno preidemo onkraj. Vsak dan jih srečujemo, se jih dotikamo, jih s pričakovanjem, upanjem, veseljem ... odpiramo.
Nekatera se široko odprejo, druga ostajajo priprta, tretja tesno zaprta. Včasih skoznje vstopimo, drugič nanje le potrkamo. Povezana so z življenjskimi mejniki in mejniki letnih časov. Na pragu sprejemamo goste, nove družinske člane in se od njih poslavljamo.
Tu vzameta slovo od primarne družine in doma nevesta in ženin, ob pogrebu so s krsto na pragu simbolno zarisali križ ali pa so jo trikrat zapored dvignili in tako obredno prenesli človeka še zadnjič od doma ...
Kot mesto prehajanj so zaprto-odprti prehodi med prostoroma.
Sprva so bili vhodi v človeška bivališča odprti. Razvoj vratnega krila je bil povezan z razvojem tehnologije gradnje oziroma s spremenjenim odnosom do varnosti.
Sčasoma so dobila vrata prag, okvir, krila in okovje. Šele vsi ti elementi skupaj tvorijo vrata in večina od njih ima poleg uporabnega tudi simbolni pomen. V nekaterih kulturah imajo funkcijo vrat tudi v vratno odprtino vertikalno obešene zavese, preproge, šotorska krila ...
Do 17. stoletja je bila večina vratnih kril na Slovenskem brez okrasja, bila so debela, namenjena so bila predvsem zagotavljanju varnosti. V 17., 18. in 19. stoletju so začeli predvsem vhodna hišna vrata na zunanji strani krasiti.
Poklicni mizarji, rezbarji so izdelovali lesena letvana, rezljana, poslikana, kovinska vrata, vrata s steklom in okrasno mrežo ... in mnoga druga. Vrata so bila tudi delo samoukov in družinskih članov samih. Kamnite vratne okvirje so izdelovali kamnoseki in kamnoseške delavnice.
Raznolikost vrat, zloženka z razstave. Oblikoval: Luka Kern/Slovenski etnografski muzej
Sčasoma so dobila vhodna vrata sporočilni pomen: navzven so sporočala veljavnost družine, njen gmotni položaj, na vratnih okvirjih in krilih so se pojavljali imena in priimki ali inicialke gospodarjev, redkeje tudi gospodaric, portreti gospodarjev, hišne številke, letnice izdelave vrat, znaki izdelovalcev.
Zaradi prehodnega položaja imajo vrata pomemben varovalni pomen. Nahajajo se na meji med notranjim, znanim in varnim prostorom ter zunanjim, neznanim in nevarnim prostorom. Zaprta in zaklenjena fizično varujejo stavbo. Na zunanji strani vrat so pogosto simboli, ki imajo varovalni pomen: rozete, Jezusov in Marijin monogram, svetniki, živali (grifoni, levi, orli, kače, ribe ...) in kovinski predmeti (na primer podkvice), ki so jih že Rimljani pritrjevali na vrata. V obliki živali so oblikovani tudi tolkala in kljuke.
Razstavni prostor. Foto: Luka Kern/Slovenski etnografski muzej
Raznovrstna vrata pričajo o življenju ljudi, ki so za njimi živeli in jih vsak dan prestopali, ter onih, ki so jih izdelali. Govorijo o njihovih predstavah, potrebah, željah, znanju ... Samo ozreti se je treba nanje in prebrati razne zgodbe. Ali o vratih razmišljate, jih zaznate kot zveste spremljevalce življenja, se zavedate, da je prehajanje od vrat do vrat tudi vaša pot skozi življenje, da se pogosto v simbolnem pomenu pojavljajo v pregovorih, literaturi ...
Vrata iz različnih muzejskih in zasebnih zbirk si lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju na razstavi Vrata: prostorski in simbolni prehodi življenja (oktober 2013-december 2015).
Morda vas vrata na razstavi pripeljejo do razmišljanja o vratih vašega življenja.
Foto: Marko Habič/dokumentacija Slovensko etnografski muzej
Rezljana in poslikana vhodna hišna vrata z letnico 1856 na prekladi, hrast, v: 202 cm, š: 173 cm, Gradenc pri Žužemberku; iz zbirke Slovenskega etnografskega muzeja, na ogled na razstavi Vrata: prostorski in simbolni prehodi življenja.
Vrata imajo mnogotero simboliko, upodobljeno na vratnih krilih in na lesenem vratnem okvirju z jarmičasto oblikovano preklado, značilno za prostor nastanka vrat. V zgornjem polju levega vratnega krila je upodobljen sv. Rok. Svetnik z desnico drži pergament, levico steguje proti psu, ki nosi v gobcu hlebec kruha. Pod svetnikom je riba. Na desnem vratnem krilu je upodobljena Marija. Pod njo sta kači, ki z glavama držita med seboj moško figuro (morda sv. Blaž). Poleg figuralne je na vratih tudi cvetlična motivika. Na prekladi so letnice in začetnici gospodarjevega imena in priimka. Izdelovalec vrat ni znan, sklepamo, da je nekaj vrat v okolici Gradenca izdelal isti izdelovalec, saj se na njih pojavlja podobno izvedena motivika.
Razstavni prostor. Foto: Luka Kern/Slovenski etnografski muzej
***
Mag. Polona Sketelj, muzejska svetovalka v Slovenskem etnografskem muzeju, avtorica razstave Vrata: prostorski in simbolni prehodi življenja
