Kabinet čudes: Zaščita pred čarovniki in demoni

Okoli cerkve sv. Petra so odkrili skoraj 900 grobov, v njih pa k pokojnikom položene predmete religioznega značaja in nakit.

Objavljeno
21. marec 2017 18.08
Martin Horvat, Katarina Toman Kracina, Matej Hriberšek
Martin Horvat, Katarina Toman Kracina, Matej Hriberšek

Cerkev sv. Petra z okolico je poznana po svoji bogati zgodovini, saj gre za najstarejšo farno cerkev na območju Ljubljane. Pri arheoloških raziskavah, ki so leta 2011 potekala ob rekonstrukciji komunalnih vodov na Njegoševi cesti, so arheologi okoli cerkve dokumentirali skoraj 900 grobov: med njimi poleg slovanskih grobov še približno 650 grobov iz časa med 12. in 18. stoletjem. V njih so pokojniki položeni v lesene krste z nakitom iz vsakdanjega življenja (bucike, broške, ogrlice, prstani ipd.) in predmeti religioznega značaja (svetinjice, križi, rožni venci ipd.).


Arheološke raziskave v okolici cerkve sv. Petra. Foto: M. Lukić

Med vsemi naštetimi je posebno zanimanje raziskovalcev vzbudil medaljon, izdelan iz dveh tankih bronastih ploščic z vtisnjenim plitkim figuralnim reliefom. Ploščici sta bili povezani s pasom enako tanke pločevine. Medaljon so arheologi predali kolegom konservatorjem-restavratorjem.


Med broškami, prstani, rožnimi venci in križi je posebno pozornost arheologov vzbudil bronasti medaljon s plitkim reliefom. Foto: dokumentacija MGML


Bronasti medaljon. Foto: dokumentacija MGML

Konservatorje in restavratorje v delavnici Muzeja in galerij mesta Ljubljane je pri pregledu medaljona čakalo prijetno presenečenje: v notranjosti medaljona so odkrili večkrat prepognjen in zložen papir.


Konservatorje je v delavnici presenetila nova najdba, ki se je skrivala v medaljonu. Foto: dokumentacija MGML


Odlično ohranjen papir iz medaljona. Foto: dokumentacija MGML

Zaradi kombinacije materialov, brona in papirja, ki zahtevata različno konservatorsko obdelavo, so papirnati dokument ločili od bronastega ohišja in ga izvlekli iz medaljona. Papir iz medaljona je bil odlično ohranjen! Razen obarvanosti z zeleno bronasto patino na prvi in zadnji strani zloženega dokumenta drugih poškodb ni bilo.


Večkrat prepognjen in skrbno zložen kos papirja iz bronastega medaljona. Foto: M. Paternoster

Papirnatemu dokumentu so dvignili relativno vlago v klimatski komori, da je postal prožnejši. Tako so preprečili lomljenje vlaken oziroma druge mehanske poškodbe predmeta pri razpiranju. Po fotografiranju razprtega papirja so konservatorji dokument ponovno zložili v prvotno obliko. Kovinski del predmeta, ki je bil prekrit z nestabilno patino, zlepljeno z zemljo, pa so mehansko očistili z igličnim dletcem in skalpelom.


Breverl iz bronastega medaljona je dragoceno odkritje in edini primerek takega predmeta v zbirki Mestnega muzeja Ljubljana. Foto: M. Paternoster

Pri prevodu besedila iz latinskega jezika se izkaže, da gre za primer tako imenovanega breverla (iz lat. breve 'kratko besedilo'). Torej čarnega besedila na večkrat prepognjenem listu, na katerem navadno najdemo zarotitve, zagovore, magične izreke za zaščito, pa tudi svete podobe in upodobitve svetnikov.

Breverl so verniki navadno hranili v dragocenih etuijih iz dragocenih tkanin, včasih pa so etuiji imeli tudi kovinsko ogrodje; skupaj z njimi najdemo pogosto tudi različne nabožne predmete (devocionalije), kot so na primer svetinjice.

Besedilo najdenega zarotitvenega obrazca iz Njegoševe ulice je bilo najbrž panevropsko, razširjeno povsod po Evropi, kar dokazujejo tudi drugi ohranjeni primeri, ki jih najdemo v evropskih knjižnicah, arhivih in zbirkah raritet. Najverjetneje so ga pripravili jezuiti, ponatiskovali pa so ga različni tiskarji. Postalo je stalni del različnih priročnikov za blagoslove, eksorcizem ipd.

Pričujoči izvod je natisnila tiskarna Mayr. Janeza Krstnika (Baptista) Mayra, ustanovitelja te tiskarske družine in tiskarne, so kranjski deželni stanovi leta 1678 povabili v Ljubljano. Za njim je tiskarno vodil njegov sin Tadej, ki je umrl leta 1695, zato je do leta 1705 tiskarno vodila Tadejeva vdova Ana Barbara. Njo pa je nadomestil Janez Jurij, ki je umrl leta 1733. In prav Janez Jurij je omenjen na najdenem breverlu spodaj kot tiskar, kar pomeni, da je bilo besedilo natisnjeno enkrat v obdobju med 1705 in 1733.

Zanimiva najdba z besedilom, zarotitvenim govorom proti urokom, je prvotnega lastnika medaljona zagotovo varovala vsaj do smrti. Pa bo tudi nas, ki smo govor proti urokom ponovno odkrili po več stoletjih? Kaj pa vas, dragi bralci Kabineta čudes?

***

Martin Horvat je arheolog Muzeja in galerij mesta Ljubljane.

Katarina Toman Kracina je vodja Konservatorske službe Muzeja in galerij meta Ljubljane.

Matej Hriberšek je klasični filolog in prevajalec.