Tiskane izdaje
Gal, Cvetko, Rastko in Reinhold so najvišje živali v Sloveniji in sestavljajo čredo žiraf v Živalskem vrtu Ljubljana.
Gal se je skotil leta 2003 v safari parku Dvůr Králové na Češkem, k nam je prišel star dve leti. Rastko se je skotil leta 2006, Cvetko pa leta 2007, oba v ZOO Olomouc na Češkem, k nam sta prišla stara dve ter eno leto. Najstarejši je Reinhold, ki se je skotil leta 2002 v ZOO Ausburg v Avstriji in je k nam prišel leta 2011 iz ZOO Sosto na Madžarskem.
V naravi živi po nekaterih raziskavah devet različnih podvrst žiraf. Gal pripada najmanjši podvrsti žiraf − mrežasti žirafi. Cvetko, Rastko in Reinhold pa pripadajo najvišji podvrsti žiraf − rothschildski žirafi. Ta podvrsta je močno ogrožena, saj v naravi živi le še okoli 500 primerkov. Ločijo se po obliki vzorca na koži. Tako kot mi so med seboj različne, niti dve nista enaki.
Ločijo barve in oblike
Ker žirafe ločijo barve, ima vsaka naša žirafa svojo tarčo, ki se po barvi in obliki loči od preostalih tarč. Tarča imenujemo pripomoček, ki se mu žirafa pri treningu na željo oskrbnika približa in dotakne, zato dobi priboljšek. S pomočjo tarče in klikerja redno treniramo naše žirafe. Zato jih lahko brez stresa zanje ali uspavanja tehtamo, cepimo, rentgensko slikamo in po potrebi dajemo zdravila.
Spijo manj kot dve uri
Žirafe počivajo stoje, pogosto se zleknejo in glavo držijo pokonci, noge pa spodvijejo pod telo. Spijo le po pet minut, takrat položijo glavo na bok. V enem dnevu spijo le 1,9 ure. Pri nas spijo na slami v hlevu.
Rastejo vse življenje
Žirafe živijo do 25 let in prav toliko časa tudi rastejo. Prvi dve leti je rast zelo intenzivna, nato se upočasni. Takoj po rojstvu lahko zrastejo tudi do sedem centimetrov na mesec.
Fotografije: Petra Hrovatin/ZOO Ljubljana
Rogovje kot pri jelenih
Že ob rojstvu imajo žirafe rogovje, ki je koščeno tako kot pri jelenih. Vendar je v nasprotju z jelenovim rogovje žiraf vse življenje poraščeno z odlakano kožo, zato nikoli ne odpade.
Vretence veliko kot pri dinozavrih
Žirafa ima le sedem vratnih vretenc − tako kot mi −, od katerih je vsako močno podaljšano. Grbina na hrbtu je pritrdišče močnih mišic, ki podpirajo vrat. Vrat podpira tudi elastična kita. Žirafa mišice napne takrat, ko skloni glavo. Ko mišice sprosti, kita glavo potegne v prvotni položaj. Žirafji vrat je dolg do dva metra.
Do 45 centimetrov dolg jezik
Žirafe so prehranski specialisti in izraziti obiralci oziroma smukalci, saj se v naravi hranijo izključno z listi, poganjki, cvetovi, stroki in sadeži dreves in grmov. Zato je njihova hrana sveža in kvalitetna skozi vse leto.
V živalskem vrtu jih hranimo z lucerno, vejami vrbe, kostanja, leske, breze in hrasta ter listi robide. Ponudimo jim tudi narezano zelenjavo, na primer korenje, čebulo, peteršilj, zeleno, rdečo peso. Del obroka so tudi posebni briketi za žirafe, ki jih uvažamo iz Nizozemske. Odrasli samci na dan pojedo do 20 kilogramov hrane. Za priboljšek dodajamo navrtane melone in lubenice, ki jih dolbejo z jezikom, ki je do 45 centimetrov dolg in eden najdaljših v živalskem kraljestvu. Z njim si žirafe očistijo nos in oči.
Da ne pade v nezavest
Krvni tlak žiraf je dvakrat višji kot pri drugih sesalcih, zato je srčna stena debela tudi do 7,5 centimetra. Srce črpa kri dva metra visoko do možganov tudi s pomočjo zaklopk v arterijah. Kadar pa žirafa pije vodo, je nivo glave pod nivojem srca in kri bi na možgane delovala tudi z gravitacijsko silo. Zato imajo žirafe posebno gost kapilarni preplet tik pred možgani, ki omogoči, da kri vanje počasi steče. Žile so debele in ojačane. Koža na nogah žiraf se tesno prilega, da pomaga žilam, da ohranijo obliko in se ne razširijo, saj bi v tem primeru v žilah zastajala kri. Na podoben način delujejo tudi nogavice za krčne žile.
Žirafji otroški vrtec
Samice kotijo na posebnih prostorih, ki jih imenujemo telitveni prostori. Tam več samic oblikuje nekakšne »otroške vrtce«. Tako skupaj varujejo mladiče pred plenilci in se izmenično nemoteno pasejo, zato imajo dovolj mleka za mladiče.
Levjesrčne mame
Samice so skrbne in pogumne mame. S kopiti branijo mladiča pred plenilci, kot so levi, leopardi, hijene in hijenski psi. Vendar kljub temu v naravi v prvem letu pogine skoraj 60 odstotkov mladičev.
Pa še to:
• So najvišji kopenski sesalci, saj najvišja žirafa meri do 5,8 metra, rep je dolg do enega metra, tehtajo lahko do 1930 kilogramov.
• Imajo do deset kilogramov težko srce, ki v dolžino meri do 60 centimetrov, pljuča lahko vsebujejo do 55 litrov zraka.
• Žirafe se oglašajo z glasovi, ki spominjajo na tiho godrnjanje, pa tudi z nizkimi glasovi, s katerimi se sporazumevajo na velike razdalje in jih naše uho ne zaznava.
• Žirafe lahko galopirajo s hitrostjo 60 kilometrov na uro. Pri tem hkrati premikajo obe nogi na isti strani telesa.
• So pomembni in največji opraševalci pa tudi raznašalci semen na svoji dlaki in z iztrebki.
• Žirafe močno ogroža nezakonit lov. Razmeroma lahek plen divje lovce poplača z obilico mesa, širi pa se tudi prepričanje, da možgani in kostni mozeg teh nežnih orjakov zdravijo nekatere bolezni, na primer okužbo z virusom HIV. Cene mesa so zelo visoke, tudi do 120 dolarjev za kilogram.
V Živalskem vrtu Ljubljana lahko žirafo tudi pobožate, če se udeležite programa Oskrbnik živali za en dan ali Srečaj svojo NAJ žival.
***
Irena Furlan je biologinja in pedagoška vodja Živalskega vrta Ljubljana.
