Tiskane izdaje
Življenju v kraškem podzemlju so nekatere vrste živali bolj, druge manj prilagojene. Troglobionti imenujemo vrste podzemeljskih živali, ki so življenju v podzemlju tako prilagojene, da zunaj njega sploh ne morejo več preživeti. Takšne vrste so ponavadi brez zaščitnih pigmentov v koži in zato večinoma bolj ali manj prosojne. Zaradi življenja v svetu brez svetlobe jim oči zakrnijo, zato pa imajo dobro razvita druga čutila in pogosto podaljšane okončine, da si lažje iščejo pot v popolni temi. Številne vrste živali pridejo v jame le redko ali občasno. Najbolj znani občasni obiskovalci jam so netopirji. V Sloveniji živi 30 vrst netopirjev. V jame zahajajo le nekatere vrste, ki lahko s pomočjo eholokacije najdejo pot tudi v popolni temi globokih rovov kraških jam. Med občasne obiskovalce jam štejemo še številne vrste nevretenčarjev.
Največja in najbolj znana prava jamska žival – troglobiont je človeška ribica ali močeril. Ta nenavadna dvoživka je povsem prilagojena življenju v podzemeljskih rekah in jezerih. Med prilagajanjem življenju v podzemlju so oči zakrnele in zaščitni kožni pigmenti so izginili. Človeška ribica zunanje škrge, značilne za ličinke dvoživk, ohrani tudi v odrasli dobi. Razmnožuje se z jajčeci in lahko živi do sto let.
Veliki jamski paščipalec (Neobisium spelaeum) je brezoki plenilec majhnih jamskih nevretenčarjev; lovi jih s pomočjo izjemno občutljivih čutilnih dlak. Foto: Slavko Polak
V temnih in s hrano revnih okoljih kraškega podzemlja pa živi še množica jamskemu okolju prilagojenih nevretenčarjev. To so večinoma drobni predstavniki jamskih hroščev, pajkovcev, stonog, raznih skupin rakov in polžev. Med jamskimi žuželkami prevladujejo hrošči. Najbolj znan jamski hrošček je drobnovratnik. V jamah zelo pogosto srečamo tudi jamske dvojnonoge, jamske pajke, jamske paščipalce in druge. Vodna podzemeljska okolja poseljujejo zlasti razne vrste jamskih rakcev, kot so jamske mokrice, jamski ježki, jamski vodni oslički in jamske kozice. Podzemeljski polži lazijo tako po kapnikih kot v podzemeljskih vodah. Večina jamskih vrst je endemitov, se pravi, da živijo le v geografsko ozko omejenih območjih.
Na biološkem oddelku Notranjskega muzeja Postojna proučevanju jamskega živalstva posvečajo veliko pozornost, izbrane jamske živali pa so na ogled tudi na stalni razstavi »KRAS«, Muzej Krasa.
***
Mag. Slavko Polak je muzejski svetnik in vodja Notranjskega muzeja Postojna.
