Tiskane izdaje
V Kabinet čudes danes dodajamo zgodbo prav posebne vrste: muzejsko pripoved o poetu Otonu Župančiču (1878−1949) oziroma njegov »kabinet čudes«, kakor je umetnikovo zapuščino, leta 1985 prvič dostopno širši javnosti v Mestnem muzeju Ljubljana, poimenoval dr. Joža Mahnič, veliki poznavalec Župančičevega življenja in dela.
Predmetna zapuščina Otona Župančiča je bila po pesnikovi smrti leta 1949 zavarovana v njegovem zadnjem domovanju v Ljubljani kot kulturni spomenik. Pesnikova družina je leta 1984 podarila Mestnemu muzeju Ljubljana celoten inventar dveh prostorov Župančičevega stanovanja, salon s knjižnico in delovno sobo, kjer se je največ zadrževal in ustvarjal. Umetnikove rokopise in del njegove knjižnice pa je prevzela Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.
Razstava o Župančiču, ki jo je v Mestnemu muzeju Ljubljana prvič zasnoval dr. Mahnič in postavil ing. Niko Matul, je bila na ogled 15 let, vse do celostne prenove muzeja leta 2000.
Zanimivo naključje je hotelo, da je v tem času dobila nove prostore tudi Knjižnica Otona Župančiča, ki se je navdušila za sprejem Župančičeve spominske zbirke iz muzeja pod svojo streho in na ta način ime svoje ustanove še trdneje povezala z umetnikom in njegovo obsežno zapuščino. Sodelovanje muzeja in knjižnice pri predstavljanju literarnega umetnika in njegove osebne zapuščine strokovni in širši javnosti je bil eden od prvih tovrstnih projektov v slovenskem in tudi v širšem evropskem kulturnem prostoru.
Leta 2008, ob 130-letnici njegovega rojstva, je Župančičeva spominska zbirka zaživela v novi podobi v knjižnici.
Vpogled v pesnikovo intimo
Muzejska razstava je zasnovana kot večplastna pripoved o Župančiču in vodi obiskovalca skozi pesnikovo razgibano življenje, od rojstva v Beli krajini, po evropskih poteh, povezanih z njegovim izobraževanjem in delom, vse do njegove končne postaje v Ljubljani. Tako, kot je zapisal leta 1908 v Dumi, najlepši slovenski domoljubni pesnitvi: »Hodil po zemlji sem naši in pil nje prelesti. Ljubil sem jo ...«.
Umetnikova zapuščina nam pripoveduje o njegovem ustvarjalnem in javnem delovanju, odstira nam tudi vznemirljiv pogled v njegov zasebni svet.
Oton Župančič, 1941. Foto Janko Vertin/Dokumentacija NUK Ljubljana
Župančiča spoznamo z več zornih kotov: kot literarnega umetnika in prevajalca, kot vsestranskega kulturnega delavca in kot družinskega človeka, pa tudi kot nadarjenega slikarja.
Že za časa življenja je Župančič s svojim delom užival velik sloves in spoštovanje, kar izpričujejo številna razstavljena častna priznanja, diplomske listine in odlikovanja. Predsedoval je uglednim organizacijam in društvom, med drugim Slovenskemu centru Pen in Francoskemu inštitutu v Ljubljani. Bil je častni član več umetnostnih in znanstvenih ustanov doma in v tujini; zaradi njegove izjemne priljubljenosti ga je slovenska vlada leta 1948 počastila z nazivom »ljudskega umetnika«.
Poseben čar razstave so mnogoteri umetnikovi osebni predmeti, ki so bivali z njim in ga spremljali na poti skozi življenje. Vsi skupaj ter vsak zase odstirajo njegov delovnik in intimni svet. Osvetljujejo Župančičev vsakdan, njegova veselja, navade in razvade in oživljajo širši spomin na preteklost.
Župančičev kabinet čudes vas pričakuje, da vstopite v umetnikov čas, in vas spodbuja k novemu branju in doživljanju Župančičeve umetniške besede, polne vedrega duha, ljubezni do življenja in do svojega naroda.
***
Dragica Trobec Zadnik je muzejska svetnica in avtorica stalne razstave Župančičeva spominska zbirka v Knjižnici Otona Župančiča.
