Tiskane izdaje
»Odpiramo javno razpravo o vaših mnenjih, sugestijah, razmislekih glede nacionalnega preverjanja znanja (NPZ),« je napovedala ministrica za izobraževanje znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič.
Na novinarski konferenci, kjer je predstavila delo svojega resorja v zadnjem letu, je ministrica dejala: »V zadnjem desetletju, od uvedbe NPZ, se je nabralo veliko pomislekov in idej. Morda je pravi trenutek, da vse to osmislimo. To želimo narediti skupaj z vsemi deležniki, to je s starši, učitelji, ravnatelji in zainteresiranimi javnostmi, zato vas že danes vabimo, da po e-sporočilih ali prek foruma sporočite svoje mnenje, razmisleke, sugestije. Na njihovem temelju bomo pripravili celovito analizo in se pogovorili z vsemi, kako z NPZ naprej.«
Mnenja in predloge sprejemajo na elektronskem naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.. Sproti jih bodo objavljali na spletni strani ministrstva. Razpravo, ki bo potekala do konca oktobra, lahko spremljate tudi na strani Slovenskega izobraževalnega omrežja.
Zaplet zaradi (ne)plačevanja
O smislu NPZ se sprašujejo predvsem učitelji, ki opozarjajo, da učenci oddajajo prazne pole, zato šole potem dosegajo slabše rezultate.
Drugače pa nanje gledajo starši in strokovnjaki, ki v NPZ vidijo edino merilo kakovosti v osnovnih šolah. Opozarjajo, da so razlike med šolami velike oziroma da niso velike zgolj razlike med šolami, temveč tudi med učitelji na posameznih šolah. To pa pomeni, da kakovosti podajanja učne snovi na številnih šolah doslej niso posvečali posebne pozornosti.
Spomladi je NPZ dodatno začinil zaplet, povezan z neplačevanjem vrednotenja in ocenjevanja NPZ. Učitelji, ki so maja ocenjevali teste nacionalnega preverjanja znanja, so zahtevali dodatno plačilo za to delo.
Če tega plačila ne bi prejeli, so napovedali bojkot. Že tedaj so v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) dejali, da bi morali v prihodnosti osmisliti NPZ. Sprememba namena NPZ terja spremembo zakonodaje, kar bi se lahko v najboljšem primeru zgodilo prihodnje leto, a te ministrica za zdaj ni napovedala.
Decembra novela ZViS
Pač pa je napovedala druge zakonodajne novosti. Do konca leta naj bi tako na vlado in v parlament prišel predlog novele zakona o visokem šolstvu, kjer bi spremenili predvsem najbolj nujne člene. To so tisti, ki se nanašajo na stabilno financiranje visokega šolstva (izhajajoč iz odredbe ustavnega sodišča), internacionalizacijo in prehod na institucionalno akreditacijo.
Pripravljen je predlog zakona o športu, ki naj bi predstavljal formalno podlago urejanja športa; okvir za nov zakon o raziskovalni dejavnosti, ki bo sledil razvojno-inovacijski strategiji 2011−2020; in zakon o slovenskem ogrodju kvalifikacij, ki je že pripravljen in bo v kratkem poslan v postopek sprejemanja. Z njim želijo na ministrstvu vzpostaviti transparentnost in prepoznavnost kvalifikacij na nacionalni ravni in v EU ter podpreti vseživljenjsko učenje in izboljšati preglednost, dostopnost in kakovost kvalifikacij glede na trg dela in civilno družbo.
Druge prioritete ministrstva
V prihodnjem letu se bodo na ministrstvu osredotočili še na vzdržen sistem obnavljanja učbeniških skladov; vajeništvo in druge oblike sodelovanja z gospodarstvom; analizo mreže srednjih šol in na razpravo o maturi; pripravo strategije internacionalizacije visokega šolstva; strategijo razvoja informacijske družbe do leta 2020 ter na podporna okolja in razvojno uporabo evropskih strukturnih skladov.
Iz teh bodo zagotovili tudi denar za 300 plačanih pripravništev v letu 2016 v izobraževanju.
»Ta projekt se osredotoča na zgodnje zaposlovanje mladih in medgeneracijski prenos znanja,« je povedala ministrica. Ob učitelje, ki se bodo v nekaj letih upokojili, umeščamo mlade, na katere bodo prenesli svoje znanje in ki si bodo tako v prihodnosti lahko na šolah poiskali delovno mesto.
Ministrica je spregovorila tudi o vladnem predlogu proračuna, kjer si je izobraževanje izborilo prioritetni položaj poleg varnosti, zdravja, infrastrukture in pravosodja, a o konkretnih številkah ni hotela govoriti.
»Lahko smo zadovoljni s proračunom. Vedno si lahko želimo še več, a mislim, da smo na pravi poti predvsem glede prioritet. Izobraževanje kot celoten sistem mora imeti svojo umeščenost. Vlada razume pomen znanja − ne le na nekem nivoju, ampak celotno ureditev področja izobraževanja,« je dejala in dodala, da naj bi bilo za izobraževanje namenjenega nekaj več denarja kot lani, razlika pa bi bila predvsem za visoko šolstvo in znanost, medtem ko bi vrtci, osnovne šole in srednje šole ohranili denar, ki so ga doslej imeli, in s tem zagotovili kakovost, ki so jo vzpostavili.
