Tiskane izdaje
Ključne letošnje ugotovitve za Slovenijo so:
· Financiranje izobraževanja
Slovenija daje veliko poudarka zgodnjemu izobraževanju. Na učenca porabi več od povprečja OECD. Večina denarja za izobraževanje na visokošolski ravni prihaja iz javnih sredstev.
Za izobraževalne ustanove po celotni vertikali od vrtcev do fakultet država namenja 4,9 odstotkov BDP, kar je rahlo pod povprečjem OECD (5,3 odstotka). Največ sredstev vlaga v zgodnje izobraževanje (1,3 v primerjavi s povprečjem 0,8).
· Učitelji in poučevanje
Plače ostajajo pod povprečjem in se niso zvišale od leta 2005 (oziroma so zanihale najprej za deset odstotkov navzgor, nato zaradi krize, ki je Slovenijo zelo prizadela, za deset odstotkov navzdol; v OECD so se v povprečju v tem času zvišale za en do tri odstotke), toda učitelji zaslužijo skoraj toliko kot drugi visoko izobraženi zaposleni.
Plače učiteljev v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah so po zakonu v osnovi izenačene ne glede na raven izobraževanja, in sicer so pod povprečjem držav OECD.
Izplačane plače so na vseh ravneh pod povprečjem drugih zaposlenih z visokošolsko izobrazbo, vendar je ta razlika manjša od povprečja OECD.
Učitelji v srednjih šolah zaslužijo 94 odstotkov od tistega, kar zaslužijo visoko izobraženi zaposleni v povprečju. Povprečje v OECD je sicer 91 odstotkov.
Učitelji učijo v manjših razredih kot učitelji v drugih državah in so redno ocenjevani. V tretji triadi je v razredu v povprečju 20 učencev (v OECD 24). Če so razredi manjši, je več časa lahko namenjenega poučevanju in manj časa za vzdrževanje reda in miru.
Ravnatelji redno spremljajo delo učiteljev (načrtovanje, poučevanje in vzdušje v razredu), njihova ocena pa vpliva na zaposlitev in napredovanje.
· Učni dosežki
Število tistih, ki imajo visoko izobrazbo, narašča (38 odstotkov), toda ostaja pod povprečjem OECD (41 odstotkov). Višja izobrazba na trgu dela omogoča višjo plačo in večjo možnost za zaposlitev.
Tisti, ki so dokončali magistrski študij, so zaposljivi tako kot v povprečju v državah OECD (86 oziroma 87 odstotkov). To je obenem za 36 odstotkov višja zaposljivost, kot je zaposljivost tistih, ki imajo zgolj osnovno šolo (v OECD 27 odstotkov).
Toda obenem je stopnja nezaposlenosti med mladimi z visoko izobrazbo precej nad povprečjem OECD: 11,9 odstotka mladih od 25. do 34. leta starosti je bilo leta 2014 neazposlenih (v OECD v povprečju 7,5 odstotka).
Tisti z visoko izobrazbo (v starosti od 25 do 64 let) zaslužijo 75 odstotkov več kot tisti, ki imajo zgolj srednjo šolo. Dodana vrednost, ki jo prinaša visokošolska izobrazba, je 15 odstotnih točk višja kot v povprečju držav OECD.
· Enakost spolov
Ženske so zelo uspešne na visokošolskem študiju in razlika v plačah med moškimi in ženskami je v Sloveniji med najnižjimi v OECD. Toda dodana vrednost visokošolske izobrazbe je nizka, nezaposlenost pa visoka v primerjavi s številnimi državami.
Magisterij je naredilo le deset odstotkov moških in 16 odstotkov žensk, kar je več kot v povprečju OECD (12 odstotkov).
V letu 2013 je doktoriralo več žensk kot moških in več kot v povprečju OECD (55 odstotkov proti 47 odstotkom).
Ženske (v starosti od 25 do 64 let) zaslužijo 94 odstotkov tega, kar zaslužijo moški. Manjša razlika je samo še v Turčiji. V povprečju ženske v drugih državah OECD zaslužijo 80 odstotkov tega, kar zaslužijo moški.
Nezaposlenost med ženskami je relativno visoka in je nad povprečjem OECD na vseh ravneh izobraževanja.
Kaj je OECD?
Slovenija je z Organizacijo za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki pripravlja kvalitativne in kvantitativne analize izobraževalnih sistemov, začela sodelovati leta 2002.
Od tedaj se je vključila v številne projekte in raziskave (med njimi je morda najbolj znana PISA).
Od leta 2007 je Slovenija vključena v vplivno publikacijo Education at a Glance, ki objavlja podatke o stanju v izobraževalnih sistemih po svetu. V njej so zbrane informacije o strukturi, sredstvih in delovanju izobraževalnih sistemov v 34 državah OECD in številnih državah partnericah.
V OECD sicer delujejo na različnih področjih, med njimi so: povezovanje izobraževanja z drugimi socio-ekonomskimi politikami in investiranje v izobraževanje; merjenje rezultatov izobraževanja; kvalitetno poučevanje in vloga učiteljev; terciarno izobraževanje; graditev socialne kohezije skozi izobraževanje; napovedovanje bodočih scenarijev v razvoju izobraževanja; graditev primerjalnih baz podatkov; razvoj kazalnikov in analize šolskih sistemov.
Prvi odzivi
Na ministrstvu in v Svizu se bodo odzvali, ko bodo rezultate proučili.
