Kariere ne bodo več trajale štirideset let

Ljubljana – Uvajanje posodobljenih učnih načrtov v šolski vsakdanjik je bil eden od ključnih ciljev projekta posodobitve programov v strokovnih gimnazijah. V praksi že potekata timsko poučevanje in medpredmetno povezovanje. Načrtovalci projekta zdaj razmišljajo, kako naprej.

Način dela, ki je bil vpeljan skozi projekt posodobitve strokovnih in tudi splošnih gimnazij, to je pristop k sodobnejšemu načinu izvajanja pouka, se je po besedah vodje Konzorcija strokovnih gimnazij (KSG) Silvestra Tratarja, sicer ravnatelja Elektrotehniško-računalniške strokovne šole in gimnazije v Ljubljani, obdržal in uveljavil. Rezultate uvedbe prenovljenih učnih načrtov so predstavili na zaključni konferenci projekta, ki včeraj in danes poteka v hotelu Bernardin v Portorožu.

»Spremenjenih je bilo toliko stvari, da je bilo treba iskati sistemsko rešitev,« je povedal Silvester Tratar. V posodobljenih učnih načrtih je ob vsebinskem znanju postal pomemben tudi razvoj ključnih kompetenc, zato so veliko pozornosti namenili medpredmetnemu povezovanju. »Če sem prej od učencev pričakovala, da vedo, kdaj so odkrili Ameriko, ker so se to pač učili pri zgodovini, zdaj z drugimi učitelji načrtujem ure, dejavnosti, sklope vsebin, ki jih obravnavamo pri angleščini, da bodo učenci, denimo, znali poiskati zgodovinske vire v angleščini ali da bodo vedeli, kje so elektronski viri in kako naj jih uporabljajo,« je s primerom predstavila nov način del dela koordinatorica KSG Vida Vidmar.

V praksi to pomeni, da dijake razdelijo v time ali skupine (metodi razlikujejo, saj pri timskem delu učenci sodelujejo in so odvisni drug od drugega, pri skupinskem pa še vedno lahko dela vsak zase) in jih tako navajajo na način dela, ki jim bo prišel prav kasneje na fakulteti ali v podjetjih. Učenci pridobivajo veščine nastopanja, timskega dela, predstavitve v tujem jeziku. »Pri branju v angleščini jih usmerjamo v strokovna besedila iz tehnike, računalništva ali strojništva, manj pozornosti pa namenjamo humanističnim besedilom,« je povedala Vida Vidmar.

Astronomija za boljši uspeh

Konzorcij strokovnih gimnazij si je za cilj zastavil tudi nadgradnjo zahtev iz projekta. Razpisali so šolske razvojne projekte z določenimi raziskovalnimi vprašanji; denimo, kako lahko s povezavo obveznih izbirnih vsebin in pouka razvijajo kompetence. »To pomeni, da za obvezno izbirno vsebino ne zadošča izlet ali članstvo v gasilskem društvu, ampak morajo pomeniti nadgradnjo pouka. Primer je astronomski tabor, ki je del pouka, saj dijaki izvajajo vaje na terenu, nato pa o njih poročajo,« je pojasnila koordinatorica.

V šestih letih trajanja projekta so med drugim morali tudi dokazati, da so napisali didaktična priporočila za izvedbo prenovljenih učnih načrtov in da so našli nove rešitve, kako izvajati medpredmetno sodelovanje ter interaktivno timsko poučevanje pri predmetih, kjer sodelujeta dva učitelja. Tako so nastali številni vodniki, na primer za delo z nadarjenimi, novi učbeniki in priročniki, predvsem za podhranjena področja, kot sta elektrotehnika in računalništvo, ali za predmete, ki jih poučujejo na umetniških gimnazijah.

Dvodnevni posvet, ki predstavlja sklepno dejanje projekta, je tako deloma namenjen predstavitvi rezultatov, deloma pa temu, da se izkaže utemeljenost strokovnih gimnazij, ki je sicer velikokrat postavljena pod vprašaj. »Pokažemo lahko konkretne rezultate. Pri nas smo s takim delom in z nadgradnjo projekta, torej z uvedbo tutorstva in novimi predmeti, kot je astronomija, pomembno izboljšali uspeh dijakov,« je dodala Vida Vidmar.

Strokovne gimnazije, ki jih je 30 in se delijo na ekonomske, umetniške in tehniške, dijake pripravljajo na akademsko raven študija, česar strokovne šole ne morejo narediti. Za razliko od splošnih gimnazij pa jim ponujajo predmetne sklope, s katerimi jih približajo stroki in tako omogočajo, da že v srednji šoli prepoznajo, ali je neka usmeritev zanje prava. »Ob zaključku projekta se moramo vprašati, kako bomo razvoj zastavili v prihodnje. Kaj želimo, da bodo dijaki znali po četrtem letniku, katere veščine in kompetence naj bi poleg splošnega znanja imeli, da bodo uspešni in podjetni in da se bodo po petih letih lahko preusmerili, če bo to potrebno. Kajti kariere v prihodnosti ne bodo trajale štirideset let,« je poudarila Vida Vidmar.