Štipendisti bodo živeli lažje

Ljubljana – Od junija se štipendistom pri podaljševanju štipendij ne bo več treba ukvarjati z nepotrebno birokracijo. Vsakoletno oddajanje vlog bo nadomestil avtomatiziran informativni izračun, ki bo osnova za samodejno podaljševanje pravic.

Z ukinitvijo časovnega roka za oddajo vloge, ki jo je prinesel spremenjen zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, lahko dijaki in študenti kadarkoli med šolskim letom, in ne samo na njegovem začetku, zaprosijo za državno štipendijo.

Vlada je danes s to spremembo uskladila še zakon o štipendiranju, ki po novem odpravlja administrativne ovire in razbremenjuje tako prejemnike štipendij kot njihove dodeljevalce, med katerimi je 61 centrov za socialno delo. Vlogo že tako ali tako lahko oddajate elektronsko, informacijski sistem pa bo septembra za dijake in mesec kasneje za študente prvič sam preveril podatke iz uradnih evidenc. Do zdaj so morali zaposleni v centrih odločati o približno 80.000 odločbah na leto.

Milejša kazen za zamudnike

Prosilci bodo vlogo za prejemanje štipendije, ki je namenjena dijakom in študentom iz socialno ogroženih družin in jo je leta 2016 prejemalo 44.562 učencev, morali vložiti le prvič, ko jim bo ta odobrena, pa bo preverjanje pogojev za njeno nadaljnje prejemanje potekalo samodejno. Ta za mladoletne sicer znaša med 35 in 95 evri, za polnoletne med 70 in 190.

Prav tako bodo pri vseh štipendijah – poleg državnih, Zoisovih (120 evrov za dijake, 140 za študente) in štipendij za deficitarne poklice (100 evrov) – avtomatsko preverjali, ali so upravičeni do prejemanja dodatkov za bivanje (80 evrov), uspeh (med 17 in 40 evri) in posebne potrebe (50 evrov). Pri čemer bo dodatek za uspeh pri študiju odvisen samo od povprečne ocene in ne več tudi od števila kreditnih točk, ki so različne od predmeta do predmeta.

Spremembe so tudi na področju kadrovskih štipendij, ki jih podeljujejo delodajalci, in sicer se štipendistom med prehodom na višjo stopnjo šolanja ne bo več treba zaposliti pri štipenditorju za eno leto. To bodo lahko storili kasneje, prav tako pa bodo imeli daljši rok za sklenitev zaposlitve.

Če štipendisti ne bodo diplomirali ali magistrirali v roku, bodo štipendijo vračali samo za zadnji letnik, in ne več za vse letnike študija. Do zdaj so morali, denimo, v primeru nedokončanja podiplomskega študija tisti z najvišjimi štipendijami, torej tisti, ki so iz socialno najšibkejših družin, vračati kar 4560 evrov, s čimer so bili po besedah pristojnega ministrstva za delo po nepotrebnem pahnjeni v socialno stisko.