Tiskane izdaje
V sodelovanju z ducatom kulturno-izobraževalnih institucij smo vas s poučnimi zgodbami, ki smo jih objavljali v rubriki Kabinet čudes, dvakrat na teden popeljali v čudežni svet znanja.
Najraje ste brali zgodbe, ki so vam obudile spomine ali vas popeljale v neke druge čase. Še posebej pa so vas pritegnili eksponati iz Parka vojaške zgodovine, ki z bogastvom svojih zbirk prinaša edinstven vpogled v nacionalno in svetovno zgodovino.
Deset najbolj zanimivih skrivnosti iz našega Kabineta čudes:
1. mesto: Dopustovanje v Jugoslaviji
Sproščena kopalca se sprehajata po ulici v Piranu leta 1975. Foto: Nace Bizilj
Šestdeseta leta so bila čas turističnega razcveta v Jugoslaviji, vrhunec pa je bil dosežen v osemdesetih. Modernizacija dopustovanja, ki je vključevala sindikalna letovišča, avtodome, otroške in mladinske počitniške domove, najem sob v hotelih in pri zasebnikih ter obisk počitniških kampov, je omogočila dopust širši javnosti.
2. mesto: Pomaranča, ki ni pomaranča
Zelena pomaranča ni niti malo v sorodu s pravo pomarančo, le zakaj jo tako poimenujemo? Foto: Jože Bavcon
Čeprav je videti kot zelena pomaranča in ji tudi v Ameriki, od koder izhaja, pravijo osaška pomaranča, ni niti malo v sorodu s pravo pomarančo. Po površini in velikosti ji je res podobna, a ni užitna ali kako drugače uporabna. Le za dekoracijo nam lahko služi. A večino kljub temu zanima, kaj koristnega bi lahko s takšnim plodom počeli ...
3. mesto: Sovjetska oklepna »deklica za vse«
Poveljniški MT-LBu je sestavni del vozne zbirke Parka. Foto: Arhiv Parka vojaške zgodovine
V dobrih sto letih od njihove prve uporabe so postali tanki sinonim za oklepna gosenična vozila, ki so precej zaznamovala konflikte 20. stoletja in, na žalost, tudi začetka 21. stoletja. Kljub vsemu pa tanki niso neustavljive železne pošasti, ampak so velikokrat odvisni od drugih vozil, ki so jim v podporo in pomoč. Eden najboljših dokazov za to je družina sovjetskih večnamenskih lahkih oklepnih vlačilcev MT-LB(u).
4. mesto: Tretje življenje železne črne mačke
Na pivško železniško postajo je lokomotivo 33-110 privlekla njena sestrska lokomotiva 33-037, ki še vedno obratuje kot muzejski vlak. Foto: arhiv Parka vojaške zgodovine Pivka
Sloves največjega in najtežjega eksponata v Parku vojaške zgodovine je dolgo pripadal nekdanji jugoslovanski diverzantski podmornici P-913 Zeta. S slabimi 20 metri dolžine in maso nekaj manj kot 80 ton se je njen primat med preostalimi eksponati zdel nepremagljiv. Vse dokler je ni lani maja s tega mesta izrinil še večji in povsem drugačen vojaški stroj - nemška vojna lokomotiva vrste DBR 52 iz obdobja druge svetovne vojne.
5. mesto: Do pekla in nazaj
Slovenskim partizanom je med drugo svetovno vojno uspelo rešiti več kot 800 zavezniških letalcev. Foto: arhiv Muzeja novejše zgodovine
Najhujši dan na slovenskem nebu v drugi svetovni vojni je bil zagotovo 19. marec 1944. Na ta dan je na območje Slovenije padlo kar 34 letal. Od tega je bilo 24 ameriških, eno britansko in devet nemških. Med padlimi ameriškimi bombniki je bil tudi B-24 liberator, ki je strmoglavil pri Ložicah nad Senovim.
6. mesto: Cestni šarmer na služenju vojaškega roka
Harley-Davidson WLA v Parku vojaške zgodovine. Foto: arhiv Parka vojaške zgodovine Pivka
Harley-Davidson je danes ena izmed najprepoznavnejših blagovnih znamk na svetu. Znameniti ameriški proizvajalec motociklov je v svojih 114 letih obstoja prešel dolgo pot. Danes ga le malokdo povezuje z vojaško službo, čeprav so predvsem v prvi polovici 20. stoletja legendarni motocikli v funkciji vojaškega vozila pustili močan pečat.
7. mesto: Rimska cesta na vzhod
Pohodnice iz MGML z arheologinjo Saro Zanni v ospredju. Foto: Bernarda Županek
Italijanska arheologinja Sara Zanni z univerze v Bordeauxu je odšla na raziskovanje rimske ceste od italijanskega Ogleja do Beograda v Srbiji. Pot, dolga 794 kilometrov, je povezovala Rim z vzhodnimi konci imperija. Namen Sarinega raziskovanja je rekonstruirati potek rimske ceste vzdolž reke Save in razviti bazo prostorskih podatkov.
8. mesto: Zbirka emajlirane posode
Tipični emajlirani izdelki v muzejski zbirki. Foto: Tomaž Lauko
Tovarna emajlirane posode je eno prvih industrijskih podjetij v Celju, ki je močno zaznamovalo podobo mesta, še zlasti nekdanjega severnega predmestja - Gaberja. Tu, kjer je od leta 1873 že stala Cinkarna, je leta 1894 Adolf Westen, doma iz Westfalije, ustanovil kovinarsko podjetje za izdelavo posode.
9. mesto: Pra-Patria
BTR-60PB v Parku vojaške zgodovine. Foto: arhiv Parka vojaške zgodovine Pivka
Krvave sovjetske izkušnje druge svetovne vojne so imele močan vpliv na povojni razvoj Rdeče armade. Tankovske desante oziroma prevoz pehote na tankih neposredno v boj so že do konca vojne deloma nadomestili z uporabo ameriških polgoseničarjev M3 Half-track in oklepnih avtomobilov M3 Scout Car, ki jih je Rdeča armada dobila v okviru vojaške pomoči ZDA.
10. mesto: Noč ima svojo moč
Miniaturni prikazovalnik slike MKEM z magnetnim odklonom. Foto: Jaka Blasutto
Človeško oko je slabo prilagojeno na nočne razmere, ko je svetlobe malo. Številne nočne živali so se takšnim pogojem prilagodile z razvojem bolj občutljivih in dodatnih čutil, človek pa je šele v zadnjem obdobju izdelal nekatere visokotehnološke priprave, ki so brez dodatnih virov svetlobe človeku omogočile boljše videnje okolice v nočnem času.
***
V projektu so nam svoje znanje posodili Hiša eksperimentov, Slovenski etnografski muzej,Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Kulturno središče evropskih vesoljskih tehnologij, Živalski vrt Ljubljana, Park vojaške zgodovine, Mestni muzej Ljubljana, Muzej narodne osvoboditve Maribor, Tehniški muzej Slovenije, Moderna galerija, Železniški muzej Slovenskih železnic inMuzej novejše zgodovine Celje.
