Navidezni vpisi tudi zaradi socialnih razmer

Ljubljana – Navidezne vpise v visokem šolstvu naj bi preprečeval evidenčni informacijski sistem (eVŠ). Vendar so ti še vedno mogoči pri programih izobraževanja odraslih, ki jih izvajajo srednje šole. Za mnoge je znano, da razen vpisnine, ki je od 130 do 350 evrov, od študentov ne bodo zahtevale ničesar.

Problem tako imenovanih fiktivnih vpisov – vpisov študentov ali dijakov na srednje, višje ali visoke šole, četudi nimajo namena opraviti obveznosti in jim gre zgolj za status študenta (s čimer so upravičeni do zdravstvenega zavarovanja, subvencioniranega prevoza, bivanja in prehrane ter imajo možnost za dela prek študentskega servisa) – ni nov, a je področje še vedno neurejeno.

Država ob vsaj 50 milijonov

Računsko sodišče je z revizijo ugotovilo, da preprečevanje navideznih vpisov v programe višješolskega in visokošolskega izobraževanja med januarjem 2011 in marcem 2014 ni bilo dovolj učinkovito. V letih 2010–2013 je bilo v terciarnem izobraževanju 18.021 ljudi, ki niso napredovali v drugi letnik ali niso ponavljali prvega. Če bi uveljavljali tri študentske pravice od sedmih, bi država zanje v treh letih porabila 49.900.787 evrov.

Število fiktivno vpisanih se je v zadnjih letih zmanjšalo predvsem zaradi spremenjene zakonodaje. Študirati je mogoče le eno leto več od trajanja študija, v praksi pa se ukinjata tudi vzporedni študij in študij diplomantov. »Prepisovanje med programi zgolj zaradi statusa ni več mogoče, saj mora študent, ko izkoristi dodatno leto študija, plačati. Uvedene so bile še spremembe višješolske zakonodaje, ki daje prednost vpisa novim študentom (in ne takim, ki bi se prepisali iz visokega šolstva); poleg tega omejuje pravico do večkratnega študija in obdobje prejemanja socialnih transferjev,« pojasnjujejo v ŠOS. Učinki ukrepov bodo znani v nekaj letih, ko bodo s spremljanjem prehodnosti generacij in vpisnih trendov, lahko natančno ocenili upad fiktivcev.

»Čeprav si je država na račun teh študentov dolgo fiktivno izboljševala statistike nezaposlenosti mladih, se je s temi ukrepi pokazala tudi neka politična volja, da se področje uredi, gotovo pa predpisi še vedno kje 'puščajo'.« V ŠOS poudarjajo, da si noben izobražen človek ne želi biti fiktivni študent, ampak ga v to prisilijo socialne razmere. Mladi po diplomi pogosto ostanejo brez vsakršne socialne varnosti, zato upajo, da bodo ukrepom, ki so (predvsem višje) šole razbremenili tega, da so socialne ustanove, sledili ukrepi, s katerimi bo visoko izobraženim mladim omogočena primerna zaposlitev.

Iskanje lukenj v srednješolskem izobraževanju

Med fiktivnim vpisom na srednjo šolo in odprtjem samostojnega podjetja, je kolebala tudi študentka Ines, ko je diplomirala, in s tem izgubila status študentke. Zato se je nameravala vpisati na smer strojništvo na izobraževanje odraslih, s katerim bi spet pridobila status. To ji sicer ne bi prineslo vseh ugodnosti, ki jih predvideva študentski status, vendar bi imela brezplačno zdravstveno zavarovanje in možnost delati prek študentskega servisa.

»Na šoli sem povedala po pravici, da potrebujem samo status. In so rekli, da to ni problem. Zdi se mi, da nam bolonjski sistem preprosto ne dopušča drugih možnosti, kot da iščemo variante mimo sistema.« Na koncu se je vseeno odločila za podjetniško pot.

Izobraževanje odraslih je zadnji cilj »fiktivnih študentov«. Najprej se vpišejo na eno od fakultet. Ker ne opravijo svojih obveznosti, se po enem letu vpišejo na drugo smer ali letnik ponavljajo. Tako mine še eno leto, po katerem pa ostanejo brez statusa. Nato se lahko vpišejo na višjo šolo, kamor so vpisani eno leto in še dodatno leto, ko letnik ponavljajo. Ko spet ostanejo brez statusa, se vpišejo na srednjo šolo – na izobraževanje odraslih. Če tam v enem letu ne opravijo nobenih obveznosti, status izgubijo.