Novo superministrstvo in enkrat brezplačen študij

Ljubljana – Ponovno bomo dobili superministra, skrbel bo za šolstvo, šport, visoko šolstvo, znanost in tudi tehnologijo; pa čeprav je drugi osnutek koalicijskega sporazuma, v nasprotju s prvim, predvideval dve ločeni ministrstvi. Njegov ključni cilj bo »dvig kvalitete celotne javne izobraževalne vertikale ob ohranjanju brezplačnosti javnega izobraževanja«.

Vsi, ki bodo izpolnjevali vpisne pogoje, bodo enkrat lahko brezplačno študirali na do- in podiplomskih programih, je zapisano v tretjem osnutku koalicijskega sporazuma. To je sicer predvidevala tudi novela zakona o visokem šolstvu, ki so jo v zadnjem letu pisali na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pod vodstvom Jerneja Pikala. Nova koalicija jo bo pisala znova oziroma jo bo nadaljevala, saj obljublja njeno sprejetje. Tako kot tudi njej komplementarnega zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti.

Stabilnejše financiranje

Zakona bosta, če verjamemo zapisanemu, zagotavljala stabilnejše financiranje raziskovanja in visokega šolstva. Vzpostavili bodo institucionalno financiranje javnih raziskovalnih organizacij, hkrati pa okrepili projektno financiranje tistih raziskav, ki »so pomembne za razvoj družbe in gospodarstva«. Glede na kritike sistema ocenjevanja prijavljenih na razpise agencije za raziskovalno dejavnost, ki razdeli ključni del sredstev za znanost, bo dobrodošla tudi sprememba tega. Napovedujejo evropsko primerljiv sistem, ki upošteva »širok spekter meril«, s čimer naj bi »pozornost preusmerili s kvantitete objav na kvaliteto raziskav in njihovih učinkov«. Obljubljajo tudi več raziskovanja na univerzah, ki bo neposredno financirano, in zvišanje sredstev, namenjenih javnemu visokemu šolstvu – do leta 2020 dva odstotka BDP (zdaj 1,4), kar je povprečje v državah OECD.

Večji poudarek, vsaj v osnutku sporazuma, bodoča koalicija namenja profesionalnemu razvoju zaposlenih v izobraževanju na vseh ravneh. Prenovili bodo sisteme kariernega razvoja, pripravništva in mentorstva ter skrbeli za večjo mobilnost zaposlenih, kar se, denimo, kaže kot ena izmed pomanjkljivosti sedanjega visokošolskega sistema. Vzpostavili bodo enotno evidenco visokošolskih učiteljev, »pri čemer bo maksimalna neposredna pedagoška obremenitev ostala nespremenjena«. Odgovornost in etiko v raziskovanju pa bodo spodbujali s sprejetjem kodeksa in oblikovanjem častnega razsodišča.

Večja prožnost študija

Stavijo ne le na mednarodno mobilnost učiteljev, temveč tudi na povezovanje šol z lokalno skupnostjo, gospodarstvom in nevladnimi organizacijami, pa tudi na medresorsko sodelovanje visokega šolstva in raziskovanja. Internacionalizacijo bodo krepili še s spodbujanjem mobilnosti študentov, tujih in domačih. Njim obljubljajo prožnejše oblike študija, saj bodo lahko različne programe med seboj povezovali, kar je zdaj omogočeno le izjemoma. Visoko šolstvo bo v prihodnosti »resnično avtonomno in odprto«, saj bodo olajšali institucionalno akreditacijo visokošolskih študijskih programov, pri čemer bodo »dosledno sledili evropskim standardom kakovosti«.

Bo pa pomembnejše mesto imelo znanje slovenščine. Kot drugega tujega jezika se je bodo posamezniki denimo učili v celotni izobraževalni vertikali. Učitelji bodo pozornejši na kulturo izražanja otrok, ki bodo imeli tudi več socialnih in državljanskih kompetenc ter »kompetenc, pomembnih za uspešno vključevanje v sodobno družbo in na trg dela – reševanje problemov, kritičnost mišljenja, ustvarjalnost«.

Otrokom s posebnimi potrebami bodo nudili posebno strokovno pomoč, prav tako ne bodo pozabili na nadarjene. Z razbremenitvijo staršev s povprečnimi dohodki bodo spodbujali večjo vključenost otrok že v vrtce, krepili pa bodo, doseč po zapisanemu v osnutku koalicijskega sporazuma, tudi vseživljenjsko učenje.

☞Delov sklep

Večino predlaganih ukrepov smo zadnja leta lahko prebrali v strateških dokumentih, a so ostali neuresničeni. So dobrodošli, vendar v osnutku ni ničesar konkretnega o tem, kako bodo izvedeni. Je pa piscem pogodbe, večinoma profesorjem, uspelo (konkretno) zapisati, da se neposredna pedagoška obremenitev profesorjev ne bo povečevala, niti besede pa ni o normativih ali morebitnem plačljivem rednem študiju. Najbolj škodljiva bi bila odločitev o »odprtem visokem šolstvu«, če poznamo zapis iz drugega osnutka in opomina evropske komisije. Prav tako ni spodbudno že drugo spreminjanje števila ministrstev, odgovornih za področja, ki skrbijo za napredek družbe. Takšna odločitev mora temeljiti na argumentih, ki so enaki danes in jutri.