Otroke prepozno začnemo učiti varne uporabe

Od nespamentnega brskanja po svetovnem spletu do varne »udeležbe« v virtuanem svetu.

Objavljeno
03. marec 2015 21.46
mdr/Solstvo
Klara Škrinjar, notranja politika
Klara Škrinjar, notranja politika

Šola samoobrambe na spletu je projekt, v katerem se otroci in najstniki, pa tudi starši in učitelji, naučijo varne uporabe spleta in socialnih omrežij ter varne »udeležbe« na spletnih forumih in klepetalnicah. Vanj je vključenih 70 osnovnih šol iz vse Slovenije.

Otroci so med najbolj navdušenimi uporabniki, hkrati pa so tudi najmanj previdni, opozarja Maja Minič iz Šole internetne samoobrambe, medtem ko učitelji in starši novim izzivom pogosto niso kos.

Kdo je na »drugi strani«, nikoli ne vemo

Identiteta in zasebnost sta najbolj problematični. Nikoli namreč ne moremo biti stoodstotno prepričani, kdo je na »drugi strani«. V izobraževanju so zato otroke učili pravilnega obnašanja na socialnih omrežjih in komuniciranja po spletu. Pred učenjem je primerne odgovore o tej problematiki izbralo 60 odstotkov otrok (3. in 4. razred) in skoraj 80 odstotkov najstnikov (7. in 8. razred), po izobraževanju pa v obeh skupinah 85 odstotkov.

Spolno nadlegovanje: mlajši previdnejši

Kako prepoznati neprimerne zahteve sogovornikov, kako se pravilno odzvati in kakšne so nevarnosti, če se z virtualnim sogovornikom dogovorimo za srečanje v živo, je bil drugi sklop izobraževanja. Otroci so na tem področju veliko bolj previdni kot najstniki, saj bi jih kar 81 odstotkov ravnalo pravilno že pred izobraževanjem, po njem pa 91 odstotkov. Najstniki so bolj lahkomiselni: pred izobraževanjem bi jih 72 odstotkov ravnalo pravilo, po njem pa 78 odstotkov. »Za tako resno problematiko je ta delež še vedno veliko premajhen,« ocenjuje Maja Minič.

Vse več žrtev spletnega nasilja

Na vprašanja o tem, kako ravnati, če si žrtev ali priča spletnega nasilja med vrstniki, je pred izobraževanjem ustrezno odgovorilo 77 odstotkov otrok in 73 odstotkov najstnikov. V obeh primerih se je delež pravilnih odgovorov po izobraževanju povečal, in sicer pri otrocih na 90 odstotkov, pri nastnikih pa na 79 odstotkov. Miničeva pravi, da to področje zahteva posebeno pozornost, saj »smo priča porastu ne samo števila žrtev, temveč tudi resnosti posledic«.

Tudi na internetu so vsebine last nekoga

»Danes se vsi, ne samo otroci in najstniki, premalo zavedamo, da je vse, kar je objavljeno na spletu, last nekoga in to lastništvo je treba spoštovati,« poudarja Maja Minič. Otroci in najstniki se slabo zavedajo pomena avtorskih pravic. »Vsebine na internetu jemljejo kot javne in splošno uporabne brez kakršnih koli omejitev,« pojasni. A tudi z izobraževanjem na tem področju niso dosegli želenega povečanja zavesti o avtorskih pravicah. »Zato menimo, da bi bilo treba nadaljnje ozaveščanje o tem, kaj avtorske pravice sploh so in zakaj jih je pomembno spoštovati.« 

Pozitivni premiki niso dovolj

Šola spletne varnosti je tako prinesla določene pozitivne rezultate, a naša sogovornica poudarja, da bi morali izobraževanja začeti že prej, Šola spletne varnosti je tako prinesla določene pozitivne rezultate, a naša sogovornica poudarja, da bi morali izobraževanja začeti že prej,z nižjimi starostnimi skupinami: »Le tako bomo dosegli, da bo pravilno ravnanje že ukoreninjeno v zavesti otroka in mladostnika«.

Šola internetne samoobrambe sicer poteka v okviru projekta »Izobraževanje kot strateška metoda proti nelegalni uporabi interneta«, pri njem pa sodelujejo trije slovenski partnerji, in sicer podjetje B2, Šola za ravnatelje ter ISA Institut. Projekt financira Evropska komisija.