Tiskane izdaje
Čeprav so bili nekateri študenti malce razočarani nad premalo konkretnim programom vodenja, njegove obljube o tem, da se mora univerza kot feniks dvigniti iz pepela preteklih afer, obetajo. Ali to pomeni, da bo v času njegovega vodenja priznala napako in vrnila vseh 790.000 evrov izplačanih dodatkov za stalno pripravljenost, ki jih zaradi nenamenske porabe javnih sredstev zahteva država, še ni jasno.
Papič se je za kandidaturo odločil, ker meni, da je konec recesije priložnost za korak naprej, začenši z razmislekom o prioritetah, kaj želi univerza doseči v prihajajočih letih. Rdeča nit njegovega programa je kakovost v tesni povezavi z odličnostjo, dostopnostjo, sodelovanjem, transparentnostjo in razvojem. Ljubljanska univerza spada med tri odstotke najboljših nasvetu, je aprila dejal na svoji predstavitvi, a glavni izziv bo to raven še dvigniti, čeprav se zaveda, da je že ohranjanje sedanje ravni trd oreh.
Skrite potenciale vidi v srednji in mlajši generaciji, ki bi ji morali prepustiti nekatere odgovorne funkcije. »V akademski skupnosti smo pomembni ljudje. Velikokrat se ujamemo v past številk: štejemo citate, članke, projekte, evre,« je prepričan, zato bi rad zagotovil razmere za mirno delo, brez nepotrebne birokracije.
Papič je diplomiral, magistriral in doktoriral na fakulteti, ki jo zdaj vodi. Med prvo in drugo stopnjo študija je dve leti preživel kot mladi raziskovalec na Siemensovem oddelku za prenos električne energije v Nemčiji. V tujini se je preizkusil tudi kot gostujoči predavatelj.
Za seboj ima več raziskovalnih, tudi mednarodnih projektov in več kot 40 industrijskih projektov. Poleg tega predseduje nekaterim domačim in tujim strokovnim organizacijam s področja elektroenergije. S 1. oktobrom bo zajetni biografiji dodal še rektorske izkušnje.
