Tiskane izdaje
Ljubljana – Študenti, ki se želijo pogojno vpisati v višji letnik, morajo do 30. septembra vložiti prošnjo na svoji fakulteti. Med razlogi, ki jih lahko navedejo za pogojni vpis, so tudi izjemne družinske in socialne okoliščine, a bodo bolj uspešni, če navedejo zdravstvene težave. Država pa bi morala poskrbeti, da bi imeli vsi enak dostop do študija, ne glede na (finančne) okoliščine.
Študentka turistike v Portorožu, 22-letna Katarina, nas je opozorila, da bo zaradi neizpolnjenih obveznosti morala ponavljati letnik. Ker prihaja iz veččlanske, socialno ogrožene družine, hkrati pa ji ne pripada republiška štipendija, mora v prostem času delati, da se lahko preživlja.
V višji letnik se študenti sicer lahko vpišejo, tudi če niso opravili vseh obveznosti (oziroma ne zberejo dovolj kreditnih točk), določenih s študijskim programom. Morajo pa za to imeti opravičene razloge, kot so na primer materinstvo, daljša bolezen, izjemne družinske in socialne okoliščine, priznan status osebe s posebnimi potrebami, izmenjava v tujini, aktivno sodelovanje na vrhunskih strokovnih, kulturnih in športnih prireditvah ter v organih univerze. Prošnji morajo predložiti različna potrdila, o njej pa odločajo komisije za študijske zadeve na posameznih fakultetah.
Mnogi Katarinini sošolci, ki so manj delavni tako na fakulteti kot tudi zunaj nje, si v primeru, ko ne zberejo dovolj kreditnih točk, preprosto pridobijo zdravniška potrdila in študirajo dalje. »Nekateri imajo potrdilo od specialista, da imajo migrene in se težko učijo.« Ona pa vsak dan – tudi med vikendi – dela, da zasluži za najemnino, prehrano, prevoz in študijske potrebščine. Ker ne študira v domačem kraju, ima še več stroškov, kot bi jih imela sicer. Ko je pristojnim na fakulteti razložila, da se mora ob šolanju še sama preživljati, so ji dejali, naj se vpiše na izredni študij. Šolnina za en letnik dodiplomskega študija znaša 2520 evrov, kar pomeni, da bi morala prvi mesec študija plačati 450 evrov in potem še devet mesecev po 230 evrov. To pa za Katarino pomeni še več dela in manj študija.
Z ustavo zajamčene pravice
Dr. Vesna Leskošek z ljubljanske fakultete za socialno delo meni, da takih primerov ne bi bilo, če bi imeli pravičen sistem socialnih in denarnih pravic: »Enake možnosti do izobraževanja namreč država zagotavlja tako, da oblikuje posebne ukrepe za tiste, ki imajo manjše možnosti vstopa v izobraževanje in za njihove družine.« S tem misli zlasti na štipendije, ki omogočajo študij tudi tistim, ki jim družine ne morejo finančno pomagati. »Vendar je treba zagotoviti dovolj pravic tudi družini, saj se drugače študenti čutijo obvezane svoj prihodek deliti z ostalimi družinskimi člani, kar nujno vodi v to, da morajo poleg študija tudi delati.« Do socialnega položaja študentov morajo biti občutljive tudi izobraževalne ustanove, ki naj bi oblikovale takšne kriterije za prehode med letniki, da bi lahko priznali tudi težak finančni položaj. Vendar so hkrati zavezane k enakim pogojem študija za vse, drugače se lahko zgodi, da so prehodi odvisni od poznanstev ali drugih koruptivnih praks, še dodaja.
Različna merila
Kritiki pravijo, da naj študentje zgolj študirajo, toda kaj se zgodi, če jih starši ne morejo preživljati? Katarina pravi, da bi se z veseljem »samo« šolala, a kako bi potem preživela iz dneva v dan, ne ve. Pravi, da na njeni fakulteti skoraj vsem zavrnejo prošnjo za pogojni vpis, če kot vzrok navedejo slabe finančne zmožnosti, prav nasprotno pa je v primeru zdravstvenih težav. Če bi, denimo, študirala pod okriljem mariborske univerze, bi se najverjetneje brez težav vpisala v višji letnik. V njihovem statutu je namreč določeno, da lahko izjemoma odobrijo vpis študenta z manjkajočimi obveznostmi, če jih ni mogel izpolniti iz upravičenih razlogov in ima opravljenih zgolj dobro polovico predmetov v letniku (kar znaša 30 kreditnih točk). Katarina mora na svoji fakulteti zbrati petnajst kreditnih točk več, na ljubljanski univerzi pa je treba v povprečju dobiti še pet oziroma petnajst točk.
Število pogojnih vpisov
Podatkov o številu pogojno vpisanih in socialno ogroženih študentov ne zbirajo niti na statističnem uradu niti na ministrstvu. Napotili so nas na pristojno univerzo oziroma fakulteto, na ljubljanski univerzi pa na posamezne članice. Nato smo povprašali štiri ljubljanske fakultete; natančne razloge za pogojni vpis so nam navedli samo na ljubljanski pravni fakulteti: »Lani je za izjemni vpis zaprosilo 56 študentov, od tega 34 zaradi zdravstvenih razlogov, zaradi družinskih in socialnih okoliščin pa 5 študentov.« Čeprav števila socialno ogroženih študentov na državni ravni ne beležijo, to še ne pomeni, da takšnih študentov ni. Zaradi slabih gospodarskih razmer jih je vedno več.
