Poiščite kompas za navigacijo skozi študij

Ljubljana – Vse fakultete imajo tutorske sisteme. Če informacije, kdo je vaš tutor, še niste dobili, vprašajte na fakulteti. Starejši kolegi vam namreč lahko odgovorijo na marsikatero vprašanje in tako za vas zapleteno dilemo v hipu spremenijo v preprosto situacijo.

Tutorstvo je oblika podpore, ki jo študent dobi od svojih starejših kolegov. Ti mu pomagajo pri prehodu s srednješolske na visokošolsko raven izobraževanja, mu dajejo oporo med študijem, tako na informacijsko-kariernem kot psihosocialnem področju, ga usmerjajo in spodbujajo do zaključka ter mu celo olajšajo prehod s fakultete na trg delovne sile. Ne gre za razvajanje, temveč za podporo študentom, da ti najuspešneje izkoristijo celoten visokošolski izobraževalni sistem. Tako po besedah Blaža Zabela, ki je kot strokovni sodelavec na pedagoški fakulteti sodeloval pri evalvaciji tutorskega sistema na ljubljanski univerzi, pravi teorija. Kaj pa praksa? Tudi v praksi je sistem precej dobro razvit.

Naloga tutorja je tudi motivacija

Na mariborski medicinski fakulteti poznajo tri vrste študentskega tutorstva, pove koordinatorka tutorjev Eva Senica. Kliničnega tutorja dobi študent v tretjem letniku, še preden prvič stopi v stik s kliniko. Ta ga uči veščin, ki so potrebne za delo v bolnišnici. Študenti drugega letnika imajo lahko predmetnega tutorja, vsi bruci pa so del uvajalnega tutorstva. Že pred začetkom študija jih razdelijo v skupine po petnajst, zanje nato vse leto skrbita po dva tutorja. Ponavadi organizirajo trinajst srečanj, običajno pred izpitom ali večjim kolokvijem. Po posvetu z nosilcem predmeta ponovijo ali razložijo dele snovi, ki bi lahko bili problematični, pripravijo kviz ali na primer simulacijo kolokvija, če gre za ustni izpit.

Poleg študijske podpore je skrb tutorjev tudi motivacija. »Ker je študij naporen, je dobro, da si stojimo ob strani. Hkrati jih želimo z lastnim zgledom spodbujati, da si pomagajo, da imajo pozitiven in profesionalen odnos,« pravi Eva, ki je tutorka postala v drugem letniku. Vodila jo je želja pomagati sočloveku, danes pa je prepričana, da je bila to ena največjih izkušenj, ki jih je dobila z obštudijskimi dejavnostmi. Zaradi tutorskega dela jo zanima izobraževanje v medicini, hkrati ji je to pomagalo pridobiti mednarodne izkušnje ter znanje za delo z ljudmi in s skupinami. Zato sporoča brucem, naj čim več sodelujejo, ne le znotraj generacije, ampak tudi med generacijami, saj »pogosto ni pomembno samo to, kaj počneš, ko se učiš, ampak tudi kaj počneš ob študiju«.

Enkrat tutor, vedno tutor

Vsak bruc dobi tutorja tudi na ljubljanski filozofski fakulteti. Po besedah koordinatorke tutorjev študentov Sabine Leben so jim ti že poslali uvodno elektronsko sporočilo s ključnimi informacijami, danes pa se bodo z njimi še osebno spoznali. Njihova prva naloga bo, da jim razkažejo fakulteto. Med letom bodo za bruce organizirali dve srečanji, eno v zimskem, drugo v poletnem semestru, po elektronski pošti ali facebooku pa so jim na voljo vse leto.

»Letošnjim brucem bi svetovala, naj tutorje čim več sprašujejo o samem študiju, tudi kako se učiti za posamezen predmet, da morda izvejo kakšno bolj učinkovito metodo. Snov na fakulteti je namreč bolj obsežna kot v gimnaziji. Hkrati naj sprašujejo, na kaj je treba biti pozoren pri posameznem predmetu, da bodo vedeli, kaj lahko pričakujejo na izpitu,« sporoča Tina Berk, študentka umetnostne zgodovine na tej fakulteti, ki je bila lani tutorandka, letos pa bo tutorka.

Ko si enkrat tutor, si vedno tutor, dodaja Sabina. Študenti, tudi ko niso več bruci, se še vedno nanje obračajo z vprašanji, na katera jim z veseljem odgovarjajo. »Imaš občutek, da si nekaj dobrega naredil.« Zato je Sabina rada tutorka, to jo osebnostno izpopolnjuje, pravi danes študentka drugega letnika magistrskega študija sociologije in zgodovine na filozofski fakulteti. Kjer imajo 86 uvajalnih tutorjev, 18 tutorjev za tuje študente, sedem tutorjev za študente s posebnimi potrebami ter 21 tutorjev profesorjev.

Le na ljubljanski univerzi je po podatkih evalvacije približno tisoč študentov tutorjev in prav toliko tutorjev profesorjev. Primorska univerza jih je lani imela 167, in sicer 94 učiteljev in 73 študentov. Če bruci tutorjev prvi dan študija ne bodo spoznali, lahko ključne informacije dobijo na svoji fakulteti. Večina ima koristne podatke objavljene že na spletni strani. Poiščite jih in nato radovedno sprašujte. Ker tutorji so, kot na besede Jennepher Lennox Terrion spomni Blaž Zabela. »kompas, potreben za navigacijo skozi 'gozdove' visokega šolstva«.