Tiskane izdaje
V NSi so sicer v zahtevi za sklic seje predlagali sklep, naj ministrstvo preuči možnosti za uvedbo omenjenega predmeta v srednje šole, vendar je koalicija predlagala svoj, nekoliko spremenjen sklep, ki je bil nato tudi izglasovan. Z njim je odbor ministrstvu in drugim pristojnim inštitucijam predlagal pripravo analize o tem, koliko sta državljanska in domovinska vzgoja trenutno vključeni v učne načrte, in analizo, ali bi bilo treba omenjene vsebine povečati.
Ljudmila Novak (NSi) je v uvodu seje povedala, da je bila pobuda za uvedbo omenjenega predmeta v srednje šole podana na konferenci o participaciji otrok, ki so jo oktobra lani v DZ pripravili Varuh človekovih pravic RS ter nekatere mladinske organizacije.
Uvedba omenjenega predmeta bi bila po njenem smiselna, ker »vedno znova ugotavljamo, kako mladi premalo poznajo, kako delujejo država in njene inštitucije, ker se mladi vse manj udeležujejo volitev in ker premalo poznajo zgodovino Slovenije«.
Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Andreja Barle je ocenila, da so omenjene vsebine zelo pomembne, poudarila pa je, da so že vključene v učne načrte. Tudi posebne mednarodno primerjalne raziskave, ki so bile opravljene, so po njenih besedah pokazale, da poznavanje omenjenih vsebin ni tako slabo, kot včasih mislimo.
Nekdanji minister za izobraževanje, zdaj pa znova predavatelj na Fakulteti za družbene vede, Jernej Pikalo, je opozoril, da so v okviru raziskovalnih prizadevanj leta 2010 že naredili osnutek učnega načrta za podoben predmet, ki bi se poučeval v tretjih letnikih srednjih šol. Osnutek je bil po njegovih besedah predan ministrstvu za izobraževanje, ki ga lahko kadarkoli predloži v obravnavo strokovnemu svetu.
Da bi bila uvedba omenjenega predmeta smiselna, se je strinjal tudi Janez Juhant s Teološke fakultete. Opozoril pa je, da bo treba na tem področju več narediti na izobraževanju učiteljev, saj se ti po raziskavah pogosto čutijo premalo usposobljeni za predavanje o omenjenih vsebinah.
V razpravi poslancev je Miha Kordiš (ZL) menil, da predlog izdaja ambicijo predlagateljev, da skozi pojme iz državljanske vzgoje v javno izobraževanje spravijo »neke svoje ideološke konstrukte, kot so ideologija slovenstva in krščanske vrednote«. »In to je zelo problematično,« je menil.
»Če govorimo o naši državi, ne gre za ideologijo, razen če menite, da je to ideološka tema zgolj zato, ker jo je predlagala NSi,« pa mu je odgovorila Jelka Godec (SDS). Jernej Vrtovec (NSi) pa je dodal, da je predlog dobronameren in da ni bil podan iz ideoloških vprašanj. Vse skupaj je zato pozval, naj se obnašajo kot politiki in ne kot politikanti.
Kamal Izidor Shaker (SMC) je ocenil, da je bila razprava na odboru zelo konstruktivna, dokler niso besede dobili politiki. Sam je razpravo sicer pozdravil in menil, da jo je treba nadaljevati na ravni vseh inštitucij.
Primož Hainz (Desus) je menil, da daje šola z manj predmeti več prostora za razmišljanje, zato je predlog za nov predmet zanj »rahlo presenečenje«. Ljubezni do domovine dijakom sicer po njegovem prepričanju ne bo dal predmet, ampak to, če se bodo v domovini počutili dobro.
Podobno je menil tudi Matjaž Nemec (SD), ki je prepričan, da bomo domoljubje krepili le tako, da bomo imeli še naprej športnike, izobražence in druge, na katere bomo ponosni.
