Izbrisani

Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP), je uvedel dve poti uveljavljanja zahtevkov zaradi izbrisa in pri tem tudi določil zadnji možni rok, to je 18. 6. 2017.

Kdo so upravičenci in kaj lahko zahtevajo?

Osebe, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (RSP) in so po tem izbrisu pridobile dovoljenje za stalno prebivanje ali so bile sprejete v državljanstvo Republike Slovenije (RS), lahko na podlagi ZPŠOIRSP zahtevajo odškodnino v upravnem postopku, lahko pa vložijo tudi tožbo. Ob izpolnjevanju zakonskih pogojev pa so upravičene tudi do drugih oblik pravičnega zadoščenja.

Uveljavitev denarne odškodnine v upravnem postopku

Vlogo za določitev denarne odškodnine v upravnem postopku je možno oddati pri kateri koli upravni enoti v RS, najkasneje do 18. 6. 2017. Po tem datumu lahko vlogo oddajo samo še osebe, ki so imele ob začetku uporabe tega zakona vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, o kateri še ni bilo takrat pravnomočno odločeno. Za odločanje o zahtevku pa je pristojna upravna enota, na območju katere je imel posameznik v času izbrisa iz RSP prijavljeno stalno prebivališče. V postopku za določitev denarne odškodnine se za vlogo in odločitev na prvi in drugi stopnji taksa ne plača.

Višina denarne odškodnine v upravnem postopku

Ta se določi glede na obdobje izbrisa − od dne izbrisa iz RSP do dne izdaje dovoljenja za stalno prebivanje oziroma do dne sprejema v državljanstvo RS, vendar najdlje do uveljavitve ZPŠOIRSP. Denarna odškodnina se zmanjša za denarno odškodnino, ki jo je upravičenec predhodno prejel v sodnem ali katerem koli drugem postopku. Sicer pa je posameznik upravičen za vsak zaključen mesec izbrisa iz RSP do 50 evrov denarne odškodnine.

Uveljavitev denarne odškodnine v sodnem postopku

V upravnem postopku, ki je hiter in poenostavljen, ni treba dokazovati vseh elementov odškodninske odgovornosti kot v sodnem postopku. Pavšalni znesek 50 evrov za mesec pripada upravičencu brez posebnega dokazovanja.

V sodnem postopku pa večjo odškodnino kot v upravnem postopku lahko dosežejo le tisti upravičenci, ki dokažejo dejanski obseg škode ter vse druge predpostavke odškodninske odgovornosti, in to z dokaznimi sredstvi, ki so lastne formalnemu pravdnemu postopku (listine, priče ...).

V 26. členu Ustave RS, ki ureja pravico do povračila škode zaradi protipravnega ravnanja javnopravnih oseb, so predpisane tudi predpostavke za obstoj te posebne odškodninske obveznosti: 1) protipravnost ravnanja osebe ali organa, ki opravlja službo ali dejavnost državnega organa oziroma nosilca javnih pooblastil, 2) škoda in 3) vzročna zveza med njima. Za vsa druga vprašanja, ki v 26. členu Ustave RS niso urejena, pa se uporabi ZPŠOIRSP oziroma zakon, ki ureja obligacijska razmerja. ZPŠOIRSP je za določanje odškodnine dal dodatne kriterije (izpolnjevanje elementov odškodninske odgovornosti po splošnih pravilih obligacijskega prava), ki morajo biti izpolnjeni za priznanje višje odškodnine od pavšalne, ki jo je tožeča stranka že dobila v upravnem postopku. Tudi pri odmeri višine denarne odškodnine, ki se določi v sodnem postopku, se ta zmanjša za denarno odškodnino, ki je bila upravičencu predhodno pravnomočno določena v upravnem ali kateremkoli drugem postopku.

Pri tem pa velja še poudariti, da namen ZPŠOIRSP ni, da se vsakemu izbrisanemu zagotovi v sodnem postopku trikratnik zneska, ki mu je priznan z odločbo upravne enote, ampak je višina odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo, ki je nastala zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva in prenosa v evidenco tujcev, v sodnem postopku odvisna od ugotovljenega dejanskega stanja na podlagi trditev in izvedenih dokazov (podobno tudi v sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 3474/2015 z dne 6. 1. 2016).

Tudi tožbo za plačilo denarne odškodnine zaradi izbrisa iz RSP je možno vložiti samo še do 18. 6. 2017. Tudi tukaj velja izjema za osebe, ki so imele ob začetku uporabe tega zakona vloženo vlogo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije, o kateri pa takrat še ni bilo pravnomočno odločeno. Rok je v teh primerih enak kot pri uveljavljanju denarne odškodnine v upravnem postopku, in sicer tri leta po pridobitvi dovoljenja za stalno prebivanje ali po sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije oziroma tri leta po pravnomočnosti odločbe ali sklepa, s katerim je bila vloga za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje ali za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije zavrnjena, zavržena ali je bil postopek ustavljen.

Za sestavo tožbe, pravno svetovanje in zastopanje se je priporočljivo obrniti na odvetnika oziroma je ob izpolnjevanju zakonskih pogojev priporočljivo zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Več o tem tukaj.

Omejitev višine denarne odškodnine

Skupna višina denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki se lahko določi v sodnem postopku, je omejena do trikratnika zneska denarne odškodnine, ki je lahko upravičencu določena v upravnem postopku.

Druge oblike pravičnega zadoščenja

Upravičenec je poleg denarne odškodnine pod pogoji, določenimi z ZPŠOIRSP, upravičen tudi do naslednjih oblik pravičnega zadoščenja:
1. do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje,
2. do vključitve in prednostne obravnave v programih socialnega varstva,
3. do olajšav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev,
4. do državne štipendije,
5. do enakega obravnavanja pri reševanju stanovanjskega vprašanja,
6. do dostopa do izobraževalnega sistema,
7. do vključitve in prednostne obravnave v programih pomoči za vključitev tujcev, ki niso državljani držav članic Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije.

***

Suzana Cvikl, univ. dipl. prav., je pravna svetovalka pri humanitarnem društvu Pravo za vse.

***