Pravica šolskih otrok do brezplačnega prevoza do šole

Republika Slovenija je na podlagi Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS. št. 81/2006 - UPB-3, 102/2007, 107/2010; 87/2011, 40/20122- ZUJF, 63/2013, 46/2016-ZOFVI-K; v nadaljevanju: ZOsn) ustvarila pogoje za izvajanje obveznega devetletnega osnovnošolskega izobraževanja, s katerim želi vsem prebivalcem zagotoviti kakovostno šolsko izobrazbo.

Na podlagi ZOsn je učencem zagotovljena pravica do brezplačnega prevoza, vendar le, če je njegovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole. Po ZOsn ima učenec pravico do brezplačnega prevoza, ne glede na oddaljenost njegovega prebivališča v prvem razredu. Učenci od drugega razreda dalje pa imajo pravico do brezplačnega prevoza ne glede na oddaljenost svojega prebivališča, samo na podlagi ugotovitve pristojnega organa za preventivo v cestnem prometu, če navedeni organ ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo. ZOsn tudi določa, da učenec, ki obiskuje osnovno šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem prebiva, ima pravico do povračila stroškov prevoza v višini, ki bi mu pripadala, če bi obiskoval osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem prebiva. Posebej poudarjam, da se pri tretjem odstavku 56. člena ZOsn ne dela razlika med stalnim ali začasnim prebivališčem otroka. ZOsn določa, da se o načinu prevoza v praksi osnovna šola dogovori s starši in lokalno skupnostjo. V praksi so tako občine kot lokalne skupnosti tiste, ki morajo poskrbeti za izvajanje brezplačnih prevozov šoloobveznih otrok in za financiranje teh prevozov.

Financiranje prevozov šoloobveznih otrok

Financiranje prevozov šoloobveznih otrok je zakonsko urejeno z 81 in 82. členom Zakona o organizaciji financiranja vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/2007-UPB 1, 36/2008, 58/2009, 64/2009, 65/2009, 20/2011, 40/2012-ZUJF 57/2012 -ZPCP, 47/2015, 46/2012, 49/2016, v nadaljevanju: ZOFVI). S spremembo in dopolnitvijo ZOFVI - A iz leta 2001 se je spremenil način financiranja prevoza otrok.

Republika Slovenija je takrat materialne stroške za prevoze otrok prenesla na breme lokalne skupnosti − občine. V praksi se izvajanje brezplačnega prevoza šoloobveznih otrok in financiranje tega prevoza v občini pravnoformalno  uredi s podzakonskim aktom − pravilnikom. Po ZOsn je osnovna šola učencem, ki čakajo na organiziran prevoz, dolžna zagotoviti varstvo.

V praksi se večkrat pojavi problem glede uveljavljanja pravice do brezplačnega prevoza in njihovega sofinanciranja za učenca, ki obiskuje šolo zunaj šolskega okoliša svojega prebivališča. Pri tem je odločilni kriterij stalno oziroma začasno prebivališče učenca. V zvezi z opredelitvijo pojma prebivališče se je ministrstvo za šolstvo in šport leta 2003 postavilo na stališče, da je pri uveljavljanju pravice do brezplačnega prevoza učenca merodajno tisto bivališče, v katerem šoloobvezni učenec dejansko prebiva. Pri tem se je ministrstvo sklicevalo na določila Zakona o prijavi prebivališča iz leta 2001 (Uradni list RS, št. 9/2001, 59/2006- UPB, 11/2007; v nadaljevanju: ZPPreb). To smiselno pomeni, da če gre v takem primeru za stalno prebivališče učenca, je »plačnik« organiziranega prevoza tista občina, kjer se nahaja stalno prebivališče učenca, oziroma je »plačnik« prevoza tista občina, kjer se nahaja začasno prebivališče učenca.

Po 48. členu ZOsn imajo učenci pravico dokončati šolanje na šoli, na katero so vpisani, če se med šolanjem preselijo v šolski okoliš druge osnovne šole. Omenjeno zakonsko določilo je potrebno smiselno jemati v povezavi s 56. členom ZOsn, ki ureja pravico do brezplačnega prevoza.

Stalno in začasno prebivališče

V letu 2016 je bil sprejet nov Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS, 52/2016 - ZPPreb - 1). Navajam zdaj veljavno definicijo opredelitve izraza stalno prebivališče po 3. točki 2. člena ZPPreb-1 in opredelitev izraza začasno prebivališče po 5. točki 2. člena ZPPreb-1. Stalno prebivališče je naslov v RS, na katerem posameznik stalno prebiva in je ta naslov središče njegovih življenjskih interesov, kar se presoja na podlagi njegovih družinskih, partnerskih, delovnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naslovom, kjer živi, obstajajo tesne in trajne povezave. Začasno bivališče je naslov v RS, na katerem posameznik začasno prebiva zaradi dela, šolanja, prestajanja kazni in drugih razlogov. V praksi to pomeni, da če učenec obiskuje osnovno šolo zunaj svojega šolskega okoliša, ima pravico do povračila stroškov prevoza, ki bi mu pripadala, če bi ta učenec obiskoval osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem prebiva. Pri pravici do brezplačnega prevoza je tako merodajno tisto bivališče, kjer učenec dejansko prebiva.

Ob upoštevanju 48. člena ZOsn to pomeni stalno oziroma začasno prebivališče šoloobveznega učena Višina povračila stroškov prevoza je po že omenjenem tretjem odstavku 56. člena ZOsn enaka, ki bi učencu pripadala, še bi obiskoval osnovno šolo v šolskem okolišu, v katerem dejansko prebiva (praksa Mestna občina Slovenj Gradec). V letu 2007 je resorno ministrstvo glede obrazložitve 56. člena ZOsn poudarilo, da izjemoma, ko ni možno ponuditi učencu organiziranega šolskega prevoza (odročni kraj /nevaren dostop do postajališča), da če starši soglašajo, da sami vozijo otroka v šolo, lahko uveljavljajo pravico do brezplačnega prevoza, to je povračilo prevoznih stroškov v višini javnega prevoza. Če pa na tisti lokaciji organiziran javni prevoz ni možen, lahko starši uveljavijo povračilo prevoznih stroškov v višini znižane kilometrine (praksa Občina Ravne na Koroškem).

Za podrobnejše informiranje zaradi različne prakse posameznih občin glede plačila stroškov organiziranega brezplačnega prevoza učencev priporočamo staršem vpogled na spletno stran občine stalnega prebivališča in vpogled na spletno stran tiste občine, če vaš otrok obiskuje šolo zunaj območja matične občine. Dobrodošle so tudi informacije, ki jih lahko najdete na spletni strani skupnosti občin www.skupnostobcin.si.

***

mag. Andraž STRGAR, univ. dipl. prav., svetovalec Pravo za vse

***