Kako razvezati zakonsko zvezo

Razveza zakonske zveze na podlagi sporazuma zakoncev

Postopek za razvezo se v tem primeru začne, ko oba zakonca pri krajevnem pristojnem okrožnem sodišču vložita sporazumni predlog za razvezo. Zakon (64. člen) kot pogoj za sporazumno razvezo določa, da se zakonca predhodno:

- s sporazumom odločita o njunem razmerju do otrok (preživljanje, varstvo, vzgoja in stiki),

- da z izvršljivim notarskim zapisom uredita delitev skupnega premoženja,

- določita, kateri od zakoncev ostane ali postane najemnik dotlej skupnega stanovanja, in

- da soglašata o morebitnem preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen.

Sodišče takoj po prejemu sporazumni predlog za razvezo posreduje centru za socialno delo, ki zakonca povabi na svetovalni razgovor. Udeležiti se ga morata oba zakonca, saj se drugače šteje, da je predlog za sporazumno zakonsko zvezo umaknjen.

Predlog lahko sicer zakonca sama umakneta, vse dokler postopek ni pravnomočno končan.

Razgovor na centru za socialno delo se ne opravi le, če je eden od zakoncev duševno bolan ali nesposoben za razsojanje, če eden od zakoncev ali oba živita v tujini, če se zahteva razveza zakonske zveze zato, ker je en zakonec pogrešan, ter če zakonca nimata skupnih otrok, nad katerimi imata roditeljsko pravico.

Postopek na sodišču se nadaljuje, ko sodišče prejme mnenje centra za socialno delo.

Sporazum o preživljanju, varstvu in vzgoji otrok ter stikih

Sporazuma ni treba skleniti v obliki izvršljivega notarskega zapisa, ampak ga lahko sestavita zakonca sama. V njem se morata starša dogovoriti o vzgoji in varstvu skupnih otrok, njihovem preživljanju in o stikih z njimi. Vodilo pri sklepanju sporazuma mora biti vedno otrokova korist. Če sodišče ugotovi, da ni, na tak predlog zakoncev ni vezano.

Če se starša o tem ne moreta dogovoriti sama, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Če se starša ne moreta sporazumeti niti z njegovo pomočjo, lahko o tem na zahtevo odloči sodišče. Zahtevi pa mora biti predloženo dokazilo centra za socialo delo, da sta se o tem poskušala dogovoriti z njegovo pomočjo.

Sporazum o delitvi skupnega premoženja

Sporazum o delitvi skupnega premoženja mora biti sklenjen v obliki izvršljivega notarskega zapisa. S sporazumom se zakonca sama dogovorita, kaj vse spada v skupno premoženje in kako se to deli. Vanj spada premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom med zakonsko zvezo.

Kaj storiti, če se zakonca ne moreta sama sporazumeti o delitvi skupnega premoženja?

Če se zakonca o delitvi skupnega premoženja ne moreta dogovoriti, lahko vsak od njiju zahteva sodno razdelitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku.

Sodišče bo o delitvi v nepravdnem postopku odločalo le, če med zakoncema ni spora o obsegu premoženja, ki se deli (kaj vse spada v skupno premoženje) in o velikosti njunih deležev na skupnem premoženju (domneva se, da sta deleža enaka). Sodišče bo tako določilo, kateremu izmed udeležencev se dodelijo posamezne reči, ki spadajo v skupno premoženje.

Če se v nepravdnem postopku pokaže, da ni soglasja o obsegu skupnega premoženja in deležih na tem premoženju (npr. če eden od zakoncev trdi, da mu pripada večji delež ali da posamična stvar ne spada v skupno premoženje), bo nepravdno sodišče prekinilo postopek in zakonca napotilo na pravdo, kjer se bodo določili deleži ali obseg skupnega premoženja, ki naj se razdeli.

Razveza zakonske zveze na podlagi tožbe

Če sporazumna razveza zakonske zveze ni mogoča, sme vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze s tožbo. Edini utemeljeni razvezni razlog po ZZZDR je nevzdržnost zakonske zveze. Kateri od zakoncev ga je povzročil za vložitev tožbe, ni pomembno, saj za utemeljeni razlog zadošča že sama želja po prenehanju zakonske zveze enega od zakoncev (VSL sklep IV Cp 265/2009).

V skladu z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) se tožba vloži pri pristojnem okrožnem sodišču. Sodišče po prejemu tožbe tudi v tem primeru tožbo najprej posreduje centru za socialno delo, ki zakonca povabi na svetovalni razgovor.

Če se zakonec, ki je tožbo vložil, razgovora ne udeleži, se šteje, da je tožbo umaknil. Tožbo pa lahko sicer zakonec, ki jo je vložil, umakne brez privolitve drugega zakonca vse do konca glavne obravnave, z njegovo privolitvijo pa vse dokler postopek ni pravnomočno končan. Sodišče tudi tukaj postopek nadaljuje šele po prejetem poročilu centra za socialno delo o svetovalnem razgovoru.

Pomembno je tudi omeniti, da se premoženje zakoncev v tem postopku ne deli, temveč morata zakonca to storiti sama sporazumno ali v nepravdnem postopku.

Postopek se bo končal z izdajo sodbe po tem, ko bo sodišče odločilo o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njegovih stikih s starši.

Sklep

Kateri od načinov razveze je ugodnejši, morata zakonca premisliti sama, saj se pri načinu razveze razlikujejo tudi stroški.

V obeh primerih razveze je treba plačati sodno takso, pri čemer lahko zakonec, ki prejema socialno pomoč ali bi bilo zaradi plačila ogroženo njegovo preživetje ali preživljanje njegovih družinskih članov, zaprosi za oprostitev plačila.

V primeru sporazumne razveze pa je treba še plačati pristojbine za notarsko storitev za sestavo izvršljivega notarskega zapisa, s katerim se razdeli premoženje, ki se med drugim obračuna tudi glede na vrednost premoženja, kar pomeni, da večje ko je premoženje, ki se deli, dražja bo pristojbina.

Zato je v primeru zgolj razveze (npr. ko zakonca nimata skupnega premoženja ali pa je skupno premoženje zakoncev veliko in sta zakonca sporazumna glede razveze in delitve premoženja ter tega kasneje ne bosta delila v postopku) cenovno ugodneje sprožiti tožbo, saj bosta zakonca v tem primeru plačala le sodno takso.

Lea Grosek, svetovalka Pravo za vse

***