Tiskane izdaje
Preden se odločimo za omejitev zemljišča z ograjo, moramo najprej preveriti, kaj o tem določajo prostorski akti, ki na tem območju veljajo. Podatke o tem, kateri akti veljajo, pridobimo tako, da na občino vložimo vlogo za pridobitev lokacijske informacije (strošek 22,70 evra). Ograja ne more biti postavljena v nasprotju s prostorskimi akti, ti pa lahko določajo najvišjo dovoljeno višino, odmik od meje, materiale, iz katerih jo lahko postavimo ...
Kadar prostorski akt ne določa odmika od meje, pomeni, da lahko gradimo do meje za gradnjo, na sami meji pa potrebujemo soglasje soseda, saj bi takšna ograja spadala v skupno lastnino. Stvarnopravni zakonik (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13; v nadaljevanju SPZ) namreč določa, da so mejna znamenja, ki ležijo na meji sami, v skupni lastnini lastnikov sosednjih zemljišč (80. člen SPZ) ter da sme vsak lastnik nepremičnine do polovice širine s svoje strani uporabljati mejno ograjo, jarek, pregrado in druge stvari, ki so namenjene označitvi meje (79. člen SPZ).
Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči, je sicer v svojem 20. členu res določal 0,5-metrski odmik ograje od meje, vendar moramo upoštevati, da je bil z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost leta 2008 razveljavljen. Trenutno velja Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (Uradni list RS, št. 18/13, 24/13 in 26/13 ; v nadaljevanju Uredba), ki odmika od meje več ne določa. Če je odmik od meje v prostorskem aktu določen, želeli pa bi graditi bližje sosedovi meji, moramo od njega pridobiti soglasje ter podpise na takšnem soglasju overiti. Soglasja pristojnih soglasodajalcev pa so prav tako potrebna, če nameravana gradnja leži na območju, ki je s posebnimi predpisi ali s tem zakonom opredeljeno kot varovalni pas gospodarske javne infrastrukture ali na območju, ki je s predpisi opredeljeno kot varovano območje (49.b člen ZGO-1).
Ko preidemo v fazo, da bo naša bodoča ograja postavljena v skladu s prostorskimi akti, je nadalje odločilno, kakšne višine bo ograja. Ograje, nižje od dveh metrov, po Uredbi veljajo za enostavne objekte in upoštevajoč 3.a člen ZGO-1 ne potrebujejo gradbenega dovoljenja. Med takšne spadajo tudi žive meje, saj jih ne moremo šteti med objekte. Pojem objekta določa 1. točka 2. člena ZGO-1: s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami. Tudi pri takšnih ograjah moramo spoštovati prostorske akte in določbe o varovanih območjih.
Med nezahtevne objekte spadajo ograje višine nad dvema metroma in do vključno treh metrov. Za takšne ograje velja, da zanje potrebujemo gradbeno dovoljenje, le-to pa se pridobi po poenstavljenem postopku na podlagi 74.a do 74.c člena ZGO-1.
Če bi naša ograja presegala višino treh metrov, pa moramo vložiti gradbeno dovoljenje na podlagi 54. člena ZGO-1. Pri tem bomo potrebovali tudi projekt, ki ga izdela projektant (2. točka 66. člena ZGO-1). Tudi kadar želimo ograjo zgolj rekonstruirati, moramo biti pozorni na to, da s tem bistveno ne spreminjamo velikosti, konstrukcijskih elementov in zmogljivosti obstoječega objekta. Kadar namreč karkoli od tega spremenimo, gre za nov objekt in potrebujemo novo gradbeno dovoljenje (sodba I U 398/2013).
Ko ograja ni postavljena v skladu s prej navedenimi pogoji, govorimo o nelegalni (ograja nima gradbenega dovoljenja), neskladni (postavljena je v nasprotju z gradenim dovoljenjem, ali se objekt uporablja v nasprotju s pogoji v dovoljenju) ali nevarni (gradnja ogroža življenje, zdravje, premoženje, promet, sosednje objekte in okolico) gradnji. Inšpektor lahko na podlagi 152. člena ZGO-1 odloči, da je takšno ograjo treba odstraniti.
***
Univ. dipl. prav. Anja Šlaus, svetovalka portala Pravo za vse
***
Po dosjeju pravnih nasvetov lahko brskate TUKAJ.
