Kdo deduje v primeru, ko zapustnik ni naredil oporoke?

Dedna pravica se ugotavlja glede na to, v kakšnem razmerju so bile osebe z zapustnikom.

Objavljeno
21. april 2017 18.38
uho*Sodisce - kladivo
Žiga Cvetko
Žiga Cvetko

Zakonito dedovanje

Nemški pregovor pravi, da smrt in dedovanje prinašata veliko skrbi. Žal se pogosto dogaja, da se po obdobju žalovanja dediči še vrsto let srečujejo na sodišču. Da bi se temu izognili, je dobro vedeti, kdo in pod kakšnimi pogoji deduje, če zapustnik ni naredil oporoke. Slovensko dedno pravo namreč pozna oporočno dedovanje in dedovanje na podlagi zakona o dedovanju.

Če zapustnik ni naredil oporoke, se dedna pravica ugotavlja glede na to, v kakšnem razmerju so bile osebe z zapustnikom. Krog zakonitih dedičev tako predstavljajo: potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegov zakonec, njegovi starši, posvojitelj in njegovi sorodniki, njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci in njegovi dedi in babice ter njihovi potomci. Te osebe dedujejo po dednih redih, pri čemer vsak dedič bližnjega dednega reda izključuje osebe bolj oddaljenega dednega reda.

Pogosta so tudi vprašanja, ali zunajzakonski partner deduje po svojem partnerju, enako kot to velja za zakonskega partnerja. V dednem pravu velja enakopravnost zakoncev in zunajzakonskih partnerjev, kar pomeni, da je zunajzakonski partner izenačen z zakonskim.

Prvi dedni red

Prvi dedni red predstavljajo otroci zapustnika in njegov zakonec. Te osebe dedujejo po enakih delih.
Npr. Zapustnik A ima dve hčeri B in C ter ženo D. V navedenem primeru dedujejo B 1/3, C 1/3 in D 1/3.
Če kateri od zapustnikovih potomcev umre pred zapustnikom, dedujejo na podlagi vstopne pavice njegovi otroci, zapustnikovi vnuki, po enakih delih; če pa umre kateri od vnukov pred zapustnikom, dedujejo delež, ki bi šel njemu, če bi bil živ ob zapustnikovi smrti, njegovi otroci, zapustnikovi pravnuki, po enakih delih in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev.

Npr. Zapustnik A ima dve hčeri B in C ter ženo D. Hči C je že pokojna, ima pa dva sinova, ki sta zapustnikova vnuka C1 in C2. V navedenem primeru dedujejo B 1/3, C1 1/6, C2 1/6 in zakonec D 1/3.

Drugi dedni red

V drugem dednem redu se uvede dedovanje le, če zapustnik ni zapustil potomcev. To pomeni, da zakonec ne deduje celotne zapuščine v prvem dednem redu, ampak deduje skupaj z zapustnikovimi starši v drugem dednem redu. Zapustnikovi starši dedujejo eno polovico zapuščine po enakih delih, zapustnikov zakonec pa deduje drugo polovico zapuščine.Če zapustnik ni zapustil zakonca, dedujejo zapustnikovi starši vso zapuščino po enakih delih.

Npr. zapustnik A ni zapustil potomcev, ima pa zakonskega partnerja B in še živeče starše C in D. V tem primeru zakonec B deduje 1/2, starša pa C 1/4 in D 1/4.

Npr. zapustnik A ni zapustil potomcev in prav tako nima zakonca, ima pa še živeče starše B in C. V navedenem primeru dedujeta starša B 1/2 in C 1/2.

Zapustnikovi bratje in sestre dedujejo na podlagi vstopne pravice, če je eden od zapustnikovih staršev umrl pred zapustnikom. Dedujejo pa del zapuščine, ki bi šel staršu, če bi preživel zapustnika. Če so ti že pokojni, dedujejo njihovi vnuki in pravnuki ter njegovi nadaljnji potomci na podlagi vstopne pravice.

Npr. zapustnik A ni zapustil potomcev, ima pa še živečo mamo B in brata D ter zakonca E. V navedenem primeru deduje mama B 1/4, brat D na podlagi vstopne pravice deduje delež, ki bi pripadel prej umrlemu očetu, tj. 1/4, ter zakonec E, ki deduje 1/2.

Če sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom, dedujejo del zapuščine, ki bi šel vsakemu od njiju, če bi bil preživel zapustnika, potomci na podlagi vstopne pravice, kot izhaja iz prejšnjega primera, so to njegovi bratje in sestre ter njihovi potomci.

Npr. zapustnik A ni zapustil potomcev, prav tako sta starša B in C že pokojna, ima pa še živečega zakonca D, brata E in sestro C. V navedenem primeru dedujejo zakonec D 1/2, brat E 1/4 in sestra C 1/4 po mami in očetu.
V vseh primerih dedujejo zapustnikovi polbratje in polsestre po očetu po enakih delih očetov delež zapuščine, polbratje in polsestre po materi po enakih delih materin delež, pravi bratje in sestre pa dedujejo po enakih delih s polbrati in polsestrami po očetu očetov delež, s polbrati in polsestrami po materi pa materin delež.

Npr. zapustnik A ni zapustil potomcev, starša sta že pokojna, zapustil pa je zakonca B, polbrata C po očetovi strani, polsestro D po mamini strani ter brata E. V tem primeru deduje zakonec B 1/2, polbrat C deduje po očetu 1/8, polsestra D po mami 1/8, brat E pa 1/4 (1/8 po očetu + 1/8 po materi = 1/4).

Če starš umre pred zapustnikom in ne zapusti potomca, deduje njegov del drugi od staršev. Če je tudi ta pokojni, dedujejo potomci tega starša deleža obeh.

Npr. zapustnik A ni zapustil potomcev, mama B je že pokojna, ima pa še živečega očeta C (B in C nimata drugih otrok) ter zakonca E. Oče C deduje na podlagi prirasta dedni delež prej umrle B, tj. 1/4, zato v navedenem primeru deduje 1/2 (1/4 + 1/4 = 1/2), in zakonec E drugo polovico.

Kadar sta oba zapustnikova starša umrla pred zapustnikom in nista zapustila nobenega potomca, deduje vso zapuščino preživeli zapustnikov zakonec.

Tretji dedni red

Zapustnik, ki ni zapustil ne potomcev ne staršev in tudi ti niso zapustili nobenega potomca in ne zakonca, dedujejo njegovi dedi in babice. Eno polovico zapuščine dedujeta ded in babica po očetovi strani, drugo polovico pa ded in babica po materini strani.

Ded in babica iste strani dedujeta po enakih delih. Če je kateri od teh dveh prednikov ene strani umrl pred zapustnikom, dedujejo del zapuščine, ki bi mu šel, če bi bil preživel zapustnika, njegovi otroci, njegovi vnuki in njegovi nadaljnji potomci, na podlagi vstopne pravice. Za dedovanje deda in babice ene strani in njihovih potomcev na splošno velja uporaba pravila, po katerih dedujejo zapustnikovi starši in njihovi potomci.

Kdaj »deduje« država?

Zapuščina postane last Republike Slovenije samo v primeru, ko zapustnik ni zapustil nobenega dediča, ali v primeru, ko bi se vsi dediči odpovedali dedovanju. Drugače pa je v premeru dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, za kar veljajo posebne omejitve, o katerih smo že pisali.

***

Žiga Cvetko, dipl. prav. (UN), svetovalec pri Pravo za vse.

***

Po dosjeju pravnih nasvetov lahko brskate TUKAJ.