Tiskane izdaje
Po trenutno veljavnem zakonu o nalezljivih boleznih, v nadaljevanju ZNB [1], velja, da so določena cepljenja še vedno obvezna. Obveznost cepljenja namreč izhaja iz 4. člena, ki določa, da ima vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi. Cepljenja so eden izmed ukrepov za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni.
V ZNB je prav tako določeno, katera so obvezna cepljenja (proti hemofilusu influence B, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B).
Proti steklini, rumeni mrzlici, trebušnemu tifusu, klopnemu meningoencefalitisu, gripi, tuberkulozi in drugim nalezljivim boleznim pa le, če obstajajo določeni epidemiološki razlogi in tako določa program iz 25. člena ZNB.
Kot razlogi za opustitev cepljenja štejejo zgolj:
- alergija na sestavine cepiva,
- resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva,
- bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem.
Če zdravnik, ki opravlja cepljenje, ugotovi, da obstajajo razlogi za opustitev cepljenja mora dati predlog za opustitev cepljenja, ki mora biti strokovno utemeljen in obrazložen. Zdravstvena dokumentacija je sestavni del predloga. Predlog lahko da tudi oseba, ki se cepi, ali njeni starši oziroma skrbniki. Predlog za opustitev cepljenja se pošlje ministrstvu, pristojnemu za zdravje.
Obveznost cepljenja torej izhaja iz skrbi za zdravje večje populacije, in ne zgolj za zdravje posameznika. To pa je v skladu z dolžnostjo, da se vsem, še posebej otrokom, zagotovi najvišja možna stopnja zdravja, kar je določeno v Ustavi RS [2]. Inšpektor je tako po zakonu o zdravstveni inšpekciji [3] pristojen, da odredi predpisane zdravstvene, protiepidemijske in druge ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, torej tudi, da staršem odredi, da otroka morajo cepiti. Prav takšno je tudi mnenje sodne prakse.
Po ZNB se roditelja ali skrbnika zaradi opustitve dolžne vzgoje in skrbi za mladoletnika lahko kaznuje z globo 41,73 do 417,29 evra. Če se odločb inšpektotjev ne spoštuje, pa roditelje lahko doleti kazen po zakonu o inšpekcijskem nadzoru [4] v višini 500 evrov.
Ustavno sodišče se je o tej problematiki že izreklo, in sicer U-I-127/01 z dne 12. 2. 2004: korist, ki jo prinaša cepljenje za zdravje posameznika in širše skupnosti, presega morebitno škodo, ki utegne hipotetično nastati posameznikom zaradi stranskih pojavov tega ukrepa. Opustitev obveznega cepljenja bi pomenila veliko tveganje, da bi v primeru, če bi zaradi tega stopnja precepljenosti padla pod kritično mejo, prišlo do ponovnega pojava nalezljivih bolezni in epidemij. Te posledice bi bile za zdravje oziroma življenje ljudi neprimerno večje, kot je tveganje za nastanek zdravstvenih težav, ki se izjemoma pojavijo po cepljenju.
Iz povedanega lahko povzamemo, da so cepljenja obvezna prevsem zato, ker se ščiti zdravje celotne družbe, predvsem tistih, ki so res bolni in se ne smejo cepiti. Zato je mogoče prav, da vsak starš dobro razmisli, preden se odloči, da njegov otrok ne bo cepljen po rednem programu.
__________________
[1] Uradni list RS, št. 33/06 - uradno prečiščeno besedilo
[2] določeno v 51. členu Ustave RS; Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97
[3] 15. člena Zakona o zdravstveni inšpekciji (Uradni list RS, št. 59/06 )
[4] Uradni list RS, št. 43/07 - uradno prečiščeno besedilo in 40/14***
Univ. dipl. prav. Anja Šlaus je svetovalka portala Pravo za vse.
***
Po dosjeju pravnih nasvetov lahko brskate TUKAJ.
