Zastaranje obveznosti

Kdaj in pod katerimi pogoji pride v poštev vsesplošno uporabni institut zastaranja?

Objavljeno
16. maj 2017 10.51
Vročanje delavskih knjižic podjetja SGP Tehnik v Škofji Loki 20.januarja 2014
Domenika Marhold
Domenika Marhold

Z zastaranjem preneha pravica zahtevati izpolnitev obveznosti, ne pa tudi sama pravica oziroma obveznost. Ta obstaja še naprej, zaradi česar dolžnik v primeru izpolnitve zastarane obveznosti ne more zahtevati njenega povračila. To velja tudi, če dolžnik ob izpolnitvi ni vedel, da je obveznost zastarana.

Pod katerimi pogoji lahko uveljavljam zastaranje?

Pravila o zastaranju ureja Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ ali zakon). Ta določa, da zastaranje nastopi, če sta izpolnjena dva pogoja, in sicer:

1. potek časa, določenega za zastaranje, in
2. če dolžnik ugovarja zastaranje.

Kdaj začne zastaranje teči?

Zastaranje začne praviloma teči prvi dan po dnevu, ko je upnik imel pravico terjati izpolnitev obveznosti. Na primer če je rok za plačilo osem dni po prejemu računa, začne zastaranje teči deveti dan po njegovem prejemu. Ker navedeno pravilo ne velja absolutno, je treba biti pozoren na obstoj morebitnih izjem, na primer pri odškodninskih terjatvah, občasnih terjatvah in posameznih terjatvah pri zavarovalnih pogodbah, saj posebno pravilo nadomesti splošno pravilo.

Kdaj nastopi zastaranje?

Zastaranje nastopi, ko poteče zadnji dan roka. Zastaralni roki so praviloma določeni v letih, izjemoma v mesecih. Po analogiji veljajo splošna pravila o računanju časa tudi za zastaralne roke. To pomeni, da se rok, določen v letih, konča tistega dne, ki se ujema z dnem, od katerega začne teči, na primer enoletni zastaralni rok, ki začne teči 7. 4. 2016, se izteče 7. 4. 2017. Enako velja za roke, določene v mesecih, s to posebnostjo, da se v primeru, kadar določenega dne v mesecu, ko se izteče rok, ni, rok konča zadnji dan tega meseca, na primer namesto 31. 4. 2017 se rok izteče 30. 4. 2017. Če pa zadnji dan roka sovpada z dnem, ko se po zakonu ne dela, se za zadnji dan roka šteje naslednji delovnik, na primer namesto 8. 2. 2017 se za zadnji dan roka šteje 9. 2. 2017.

V kolikšnem času zastarajo obveznosti?

Splošni zastaralni rok je pet let in velja za tiste obveznosti, za katere ni določen posebni zastaralni rok bodisi v omenjenem zakonu bodisi v katerem drugem.

Obratovalni stroški položnice

Za terjatve za dobavljeno električno/toplotno energijo, plin, vodo, dimnikarske storitve in vzrdževanje snage velja enoletni zastaralni rok pod pogojem, da je bila storitev izvršena za potrebe gospodinjstva. Omenjeni rok velja tudi za terjatve RTV, telekomunikacijskih storitev in upravnikov večstanovanjskih hiš za storitve upravljanja ter za druge njihove terjatve, ki se plačujejo v trimesečnih ali krajših rokih.

Zastaranje navedenih terjatev začne teči po poteku leta, v katerem je terjatev dospela v plačilo, tudi če se dobava ali storitve nadaljujejo. Tako, denimo, enoletni zastaralni rok za terjatev, ki je dospela v plačilo 18. 11. 2016, začne teči 1. 1. 2017 in se izteče 31. 12. 2017, nakar s 1. 1. 2018 nastopi zastaranje. Če v istem letu ni poravnanih več terjatev, začne za vse te terjatve teči zastaralni rok enako.

Za tako imenovane judikatne terjatve in poravnavo, sklenjeno pred navedenima organoma, pa zakon določa daljši, desetletni zastaralni rok.

Odškodninske terjatve

Za zastaranje odškodninskih terjatev sta določena subjektivni (relativni) in objektivni (absolutni) rok. Subjektivni rok znaša tri leta in začne teči takrat, ko oškodovanec ve za škodo in njenega povzročitelja. Naveden prvi pogoj je odvisen od konkretnih okoliščin, zaradi česar ga ni mogoče enopomensko pojasniti. Objektivni rok pa traja pet let in začne teči, odkar je nastala škoda. Ta velja absolutno, kar pomeni, da odškodninska terjatev zastara v petih letih, odkar je nastala škoda, ne glede na to, ali je potekel subjektivni rok.

Navedena roka ne veljata za vse odškodninske terjatve, temveč samo za odškodninske terjatve za neposlovno škodo. Odškodninska terjatev, ki je nastala zaradi kršitve pogodbene obveznosti, zastara v času, določenem za zastaranje te obveznosti. Zastaranje v tem primeru začne teči prvi dan po prekršitvi pogodbene obveznosti.

Terjatev preživljanja

Je občasna terjatev, za katere velja triletni zastaralni rok. Ta začne teči za vsako občasno terjatev posebej, in sicer po dnevu, ko je vsaka občasna terjatev dospela. Pri tem je treba poudariti, da na podlagi pravice do preživljanja lahko zastarajo samo posamezne občasne terjatve, ne pa tudi pravica do preživljanja.

Ali kakšni dogodki povzročijo pretrganje zastaranja?

Da, z zakonom določena ravnanja dolžnika in upnika povzročijo pretrganje zastaranja, kar pomeni, da začne zastaranje teči znova in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne upošteva. Takšne posledice OZ pripisuje dolžnikovi pripoznavi dolga, ki je lahko dana izrecno ali s konkludetnim ravnanjem, na primer z dolžnikovim plačilom na upnikov račun, predlogom za obročno odplačilo ali z dogovorom o določitvi novega roka za izpolnitev obveznosti. V tem primeru začne zastaranje znova teči od takrat, ko upnik prejme izjavo, oziroma od takrat, ko je bilo dejanje storjeno.

Zastaranje se pretrga tudi z vložitvijo tožbe in vsakim drugim upnikovim dejanjem (na primer s priglasitvijo terjatev v kakšnem drugem postopku) pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Tožba mora biti vložena, preden je terjatev zastarala. Vendar pa vložena tožba ali drugo upnikovo dejanje ne pretrga zastaranja, če je tožba umaknjena ali če upnik drugače odstopi od dejanja; če je tožba zavržena oziroma zavrnjena; ali če je izdan sklep za izvršbo oziroma zavarovanje razveljavljen.

Na tem mestu je treba poudariti, da za pretrganje zastaranja ne zadostuje upnikova pisna ali ustna zahteva od dolžnika, naj izpolni obveznost. V primeru pretrganja zastaranja na opisani način začne zastaranje teči znova, ko je spor končan (pravnomočna sodna odločba oziroma dokončna upravna odločba) ali kako drugače poravnan; ko je končan stečajni postopek (sklep o ustavitvi postopka stečaja); ali ko je končan postopek za prisilno izvršbo ali zavarovanje (z zadnjim izvršilnim dejanjem ali sklepom o ustavitvi postopka izvršbe ali zavarovanja).

Kako moram ugovarjati zastaranju?

Drug pogoj, potreben za zastaranje, zahteva aktivno ravnanje dolžnika, saj se zastaranje ne upošteva po uradni dolžnosti. To pomeni, da sodišče upošteva zastaranje samo, če se dolžnik nanj sklicuje, pri čemer mora biti ugovarjanje izraženo jasno in nedvoumno ter izkazano takoj, ko je dolžniku dana možnost izreka, na primer v ugovoru proti sklepu o izvršbi.

***

Domenika Marhold, dipl. prav. (UN), je sodelavka Pravo za vse.

***

Po dosjeju pravnih nasvetov lahko brskate TUKAJ.