Tiskane izdaje
Ljubljana – Kriza dokazuje, da stare rešitve ne delujejo, potrebujemo nove ideje. Zato naj mladi, tudi ko se odločajo o vpisu na fakulteto, razmislijo, kako lahko prispevajo k spremembam, svetuje Netta Norro. Korak v to smer je tudi njena iniciativa Lilith Slovenija.
Netta Norro je udeleženka letošnjega strateškega foruma na Bledu za mlade. To verjetno ni njen prvi obisk enega bolj turističnih krajev pri nas, saj v Sloveniji živi že štiri leta. Prvič pa je našo deželo spoznala 2006. Ko je prišla v Ljubljano kot študentka.
Srednjo umetniško šolo je končala na Finskem, »potem se je zgodila«, pravi, ponudba za dobro službo. Štiri leta je delala v Cable Factory, kulturnem centru v Helsinkih, kjer je sodelovala pri organizaciji dogodkov. Običajno na Finskem je, da po srednji šoli mladi razmislijo, kaj si sploh želijo. Tako kot je tudi pričakovano, da se hitro osamosvojijo in zato odselijo od doma. Povsem drugače kot v Sloveniji. Mladi so pri nas varnejši, a zato je morda po diplomi, pove, pristanek na realna tla trši. Toda noče soditi, kaj je bolje, vedno namreč obstajata dve plati.
Drži pa, da je na Finskem dobiti zaposlitev brez delovnih izkušenj, pa čeprav imaš diplomo, skoraj nemogoče. Tako kot je resnica, da delodajalci ne pričakujejo, da bodo dobili izjemno mlade kadre z diplomo, saj ni neobičajno, da diplomirajo 35-letniki.
Sama je diplomirala nekoliko prej, a še vedno pri 31 letih, in sicer na politehniki, fakulteti, kjer so jo poučevali predvsem strokovnjaki iz prakse. Obvezen del študija je bila šestmesečna praksa, med katero si je ustvarila številna poznanstva. Poleg tega jo je prav v tem obdobju pot zanesla v Ljubljano. Kriva je študentska izmenjava Erasmus, ki jo je opravljala na fakulteti za družbene vede. »Prvič sem se lahko popolnoma posvetila študiju, saj mi ni bilo treba delali. Lahko sem se nekoliko ustavila in razmislila, kaj se dogaja.« Tako v njenem življenju kot življenju okoli nje.
»Vedno sem razmišljala, kako lahko spreminjam svet. Nikoli si nisem mogla predstavljati, da bi delala v službi, ki ne bi pripomogla k spremembam,« pravi danes 36-letna Netta, ki se je med študijsko prakso pri nas še odločila, da poglobi razumevanje fotografije. To je bila zanjo, kot se je kasneje izkazalo, »usodna« odločitev. Pisala je profesorju Milanu Pajku z akademije za likovno umetnost in oblikovanje s prošnjo, ali bi ji lahko pri tem pomagal. In tako jo je poučeval enkrat na teden.
Po koncu prakse se je vrnila na Finsko. Želela se je prijaviti na razpis za zaposlitev v državnih ali občinskih ustanovah, a za to je potrebovala magisterij. In tako se je vrnila v Slovenijo, postala je namreč, tokrat čisto prava, študentka likovne akademije. Spoznala je bodočega zaročenca in tako tu ostala. »Da, najverjetneje bi še enkrat študirala isto.« Kreativna industrija, ki je predvsem odvisna od projektov, je težko področje, »sebe moraš prodajati vsak dan, ampak res ne vem, kaj drugega bi si želela delati. To je tudi tisto, v čemer sem najboljša.«
Mladim, ki se odločajo, kaj bodo študirali, predlaga, naj ob tem razmislijo, kako lahko prispevajo k družbi. Med študijem pa naj znanje, pridobljeno na fakulteti, nadgrajujejo v praksi. Na Finskem se, pravi, danes že zavedajo, da mladi potrebujejo različna znanja, in tako lahko študenti predmete izbirajo na različnih fakultetah. Za arhitekta je denimo nujno, da pozna osnove podjetništva, saj bo zelo verjetno moral biti sam svoj šef.
Študijska izmenjava ti da novo perspektivo, vidiš, da se vsepovsod ljudje pritožujejo nad državo, tudi recimo nad plačevanjem prispevkov za pokojninsko zavarovanje. »Toda to ni strošek, to je posameznikov prispevek družbi.«
Premalo se zavedamo, da smo soodgovorni in da moramo biti odgovornejši. In zato smo dolžni poiskati nove rešitve. Njena iniciativa Lilith Slovenija je korak v to smer. Izhaja iz Lilith na Finskem, katere del je bila Netta leta 2007; gre za kooperativo, ki umetnikom in drugim svobodnim poklicem ponuja predvsem administrativno pomoč. Tako se lahko ti osredotočijo na tisto, kar znajo najbolje.
Na Finskem je to izvedljivo, saj imajo člani kooperative status zaposlenega, kar v Sloveniji ni mogoče, ker je sistem socialnih prispevkov organiziran drugače. Zato v njeni iniciativi iščejo model, ki bi deloval tudi pri nas. Želi si namreč oblikovati skupnost, ki bi svobodnjakom in drugim posameznikom iz kreativne industrije, prav tako mladim, ki imajo veliko idej, a premalo znanja ali podporne infrastrukture, zagotavljala večjo varnost pri delu, pri čemer pa jim ne bi bilo treba odpirati s. p. ali drugih tveganih oblik podjetij.
