Tiskane izdaje
»Volonterska pripravništva so oblika izkoriščanja in ne smemo dopustiti, da se nam močno znižani standardi dela vsilijo brez boja«, so zapisali v sindikatu Mladi plus.
Kot opozarjajo, je pristajanja na opravljanje neplačanega pripravništva vse več. Pri tem kot enega zadnjih primerov omenjajo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, ki je razpisalo 247 neplačanih pripravniških mest v javnih šolah in vrtcih. Neplačana pripravništva pa so med drugim po navajanju sindikata tudi v pravosodju, zdravstvu, državni upravi in upravi lokalnih skupnosti.
Na področju obveznih pripravništev je primer dobre prakse po njihovih navedbah opravljanje pripravništva v socialnem varstvu, kjer so v okviru javnega razpisa za spodbujanje zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve na področju socialnega varstva razpisana plačana pripravništva. Primer kaže, da so na tem področju mogoče rešitve, so poudarili.
Mladi, ki se jim želijo pridružiti, jim lahko na elektronski naslov Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled. pošljejo informacije o tem, kje se izvajajo neplačana pripravništva. Prejete informacije bodo v sindikatu preverili in objavili na posebej pripravljenem seznamu delodajalcev, pri katerih poteka neplačano delo v obliki volonterskih pripravništev.
Ob tem v sindikatu glede na podatke o nekaterih prekernih, torej nestandardnih in negotovih oblikah dela v zadnjem času v Sloveniji opozarjajo na nujnost akcije na področju nedostojnega dela.
Tudi Mladinski svet Slovenije je proti neplačanim pripravništvom. »Vse tovrstne oblike dela mladim ne nudijo varnosti in stabilnosti, breme delodajalca pa se s tem prenese na posameznika,« so zapisali.
Pristojne institucije pozivajo, da naredijo več na področju zagotavljanja dostojnega dela za vse. Ukinejo naj institut neplačanega pripravništva in izenačijo pravice zaposlenih za določen in nedoločen čas ter s tem zmanjšajo segmentacijo na trgu dela. Poleg tega naj izenačijo socialne pravice prekernih delavcev s pravicami redno zaposlenih in ustvarijo nova kakovostna delovna mesta, so navedli.
Med vsemi prostimi delovnimi mesti, avgusta objavljenimi na Zavodu RS za zaposlovanje, je bilo 81,1 odstotka za določen čas, 18,1 odstotka pa za krajši delovni čas, so zapisali v sindikatu Mladi plus.
Agencijsko delo, ki ga je čedalje več, je julija lani opravljalo 6665 ljudi, julija letos pa 10.638. Samozaposlenih oseb, pri katerih je imela v lanskem letu Slovenija med evropskimi državami najvišjo rast, pa je bilo letošnjega julija že 64.206, medtem ko jih je bilo leta 2010 59.275, so še opozorili v sindikatu.
